Aretacija Madura izzvala odzive in razkrila ameriške ambicije

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Ustanovni član legendarne skupine Pink Floyd Roger Waters je ostro kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi nedavne vojaške operacije v Venezueli, ki je privedla do aretacije predsednika Nicolasa Madura. Waters je v videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih, Združene države Amerike označil za »nasilneže s severa« in poudaril, da je Venezuela suverena država, ki bi jo morali pustiti pri miru. Glasbenik je Trumpu sporočil, naj »odraste«, saj svet po njegovih besedah ni ameriška lastnina. Ta odziv prihaja v času, ko se Venezuela sooča z drastičnimi političnimi spremembami pod vplivom Washingtona. Medtem ko Waters zagovarja suverenost države, je venezuelski opozicijski voditelj Edmundo Gonzalez Urrutia zavzel drugačno stališče. Urrutia, ki se je razglasil za začasnega predsednika in vrhovnega poveljnika vojske, je aretacijo Madura s strani ameriških sil označil za pomemben korak, vendar meni, da to ni zadostno za polno stabilizacijo razmer. Razmere v državi ostajajo napete, saj je aretacija Madura in njegove soproge Cilie Flores v okviru ameriške operacije »Absolute Resolve« močno razdelila svetovno javnost in sprožila vprašanja o prihodnosti venezuelskih naravnih virov, predvsem nafte.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po vojaški operaciji, ki je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začela uveljavljati agresivno zunanjepolitično strategijo. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele postavlja izključno predsednik Trump. Analitiki dogajanje opisujejo kot prehod od tradicionalne Monroejeve doktrine k t. i. Trumpovi doktrini, ki strateško prednost daje zahodni polobli in neposrednim ameriškim interesom. Operacija v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta zajele Madura in njegovo soprogo Silio Flores, predstavlja vrhunec stopnjevanja pritiskov na Caracas. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo, hkrati pa je zavrnil neposredne odgovore o usodi Venezuele in zagrozil sosednji Mehiki zaradi delovanja mamilarskih kartelov. Ta poteza signalizira premik ameriške politike k odkritemu rušenju režimov v Latinski Ameriki, ki nasprotujejo interesom Washingtona. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet ZN je sklical izredno zasedanje, na katerem so nekatere države, vključno z Brazilijo, ostro obsodile ameriško posredovanje kot vrnitev v obdobje najhujšega vmešavanja v regiji. Kljub mednarodnim kritikam ameriški uradniki vztrajajo, da bodo ZDA same določale prihodnji politični okvir Venezuele.