Vojaška hunta v Mjanmaru je sporočila, da je odpravila izredne razmere, ki so bile razglašene po državnem udaru februarja 2021, ko je vojska strmoglavila izvoljeno vlado Aung San Suu Kyi. Datum morebitnih volitev še ni znan, a so bile napovedane za december.

Združene države Amerike so uvedle finančne sankcije proti brazilskemu sodniku, ki nadzira sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Bolsonaro je obtožen načrtovanja državnega udara, sankcije pa so usmerjene proti sodniku, ki obravnava ta odmeven primer.

Analitica.com in Elnacional.com poročata o obletnici domnevnega državnega udara, ki naj bi ga pred enim letom izvedla stranka PSUV pod vodstvom Nicolása Madura proti suverenosti ljudstva v Venezueli. Oba medija navajata, da je diktatura s predrzno aroganco poskušala proslaviti svoje "zločin", s ponovitvijo "prevare" v nedeljo, 27. marca.

Srbska premierka Ana Brnabić je izjavila, da naj bi vsi člani teroristične skupine Dinka Gruhonjića, ki so osumljeni načrtovanja državnega udara in so pobegnili iz Srbije, želeli nadaljevati študij v Zagrebu. Mila Pajić pa naj bi imela drugačne načrte.

Ameriška vojska je v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljala v New York, kjer se bo soočil z obtožbami zaradi narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Administracija predsednika Donalda Trumpa je hkrati izvedla pomorski poseg v severnem Atlantiku, kjer je vojska zasegla tanker z venezuelsko nafto. Trump je ob tem napovedal popoln prevzem nadzora nad venezuelskimi naravnimi viri, kar je v ameriški in mednarodni javnosti sprožilo mešane odzive, od kritik o nezakonitosti posega do pričakovanj o stabilizaciji države. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med državama, ki so se stopnjevale od ponovne izvolitve Trumpa. Medtem ko ameriški mediji, vključno z New York Timesom, opozarjajo na nepredvidljive posledice nasilnega odstranjevanja tujih voditeljev in morebitno krepitev ruskega vpliva v regiji, Trump vztraja pri strategiji energetske obnove Venezuele s pomočjo ameriških naftnih podjetij. Po navedbah nekaterih analitikov bi takšna poteza lahko dolgoročno vplivala na globalni naftni trg in geopolitična razmerja v Latinski Ameriki. Venezuelski voditelj se je pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega. Združene države Amerike so napovedale začasno upravo nad državo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, Trump pa je obljubil zaprtje vseh centrov za mučenje v prestolnici. Rusija, ki je bila tradicionalna zaveznica Madura, se na dogodke za zdaj ni odzvala z močnejšo podporo strmoglavljenemu režimu, kar nakazuje na morebiten diplomatski umik Moskve iz regije.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposredno vojaško posredovanje v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem in premestitvijo predsednika Nicolása Madura ter njegove žene Cilie Flores v ZDA. Operacija, ki je vključevala letalske napade in vojaško silo, je povzročila civilne žrtve in sprožila val mednarodnih obsodb. Vodenje države je kot vršilka dolžnosti prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, medtem ko ameriška administracija odkrito napoveduje nadzor nad venezuelskimi naftnimi in mineralnimi viri. Znotraj ameriške administracije so se pojavili znaki notranjih nesoglasij, saj so nekateri visoki uradniki, vključno z direktorico nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard, v preteklosti ostro nasprotovali tovrstnim intervencijam. Kljub uradnim utemeljitvam o boju proti narkoterorizmu kritiki poudarjajo, da gre za vrnitev k politiki golega imperializma in enostranskega uveljavljanja interesov. Odpor v Venezueli še vedno predstavlja notranji minister Diosdado Cabello, ki poveljuje milicam in zavrača sodelovanje z Washingtonom. Dogodek predstavlja radikalen prelom z uveljavljenim mednarodnim pravnim redom in suverenostjo držav. Medtem ko nekatere opozicijske skupine v izgnanstvu dejanje pozdravljajo, socialistične in protivojne organizacije v ZDA in po svetu pozivajo k množičnemu odporu proti okupaciji. Usoda Venezuele ostaja negotova, saj ZDA v ospredje postavljajo gospodarske interese, zlasti dostop do naftnih rezerv, namesto demokratične tranzicije, ki jo je zagovarjala Nobelova nagrajenka María Corina Machado.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so odredili nošenje elektronske zapestnice zaradi obtožb o financiranju kampanje v ZDA, katere namen je bil lobiranje za sankcije proti brazilskim oblastem. Hkrati je trenutni brazilski predsednik Lula da Silva izrazil ogorčenje nad grožnjami Donalda Trumpa, da bo Braziliji naložil 50-odstotne uvozne dajatve.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je moral začeti nositi elektronsko zapestnico, ker je bil obtožen načrtovanja državnega udara in spodbujanja sovražnih dejanj proti Braziliji. Med čakanjem na sodbo so preiskovalci preiskali tudi njegov dom in politično centralo. Obstajajo sumi, da sta Bolsonaro in njegov sin Eduardo lobirala pri nekdanjem ameriškem predsedniku Trumpu za uvedbo visokih uvoznih dajatev. Sedanji brazilski predsednik Lula da Silva je ostro kritiziral Trumpa zaradi grožnje z uvedbo 50-odstotne uvozne dajatve, kar je označil za 'nesprejemljivo izsiljevanje'.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru je sodišče naložilo nošenje elektronske zapestnice, prepovedalo uporabo družbenih medijev in ga postavilo pod 24-urni nadzor. Poleg tega je dobil tudi policijsko uro.

Dve leti po vojaškem udaru v Nigru je odstavljeni predsednik Mohamed Bazoum še vedno zaprt v predsedniški palači. Skupaj z ženo Hadizo je v izolaciji in nima stikov z odvetniki, družino ali podporniki. Oblast je prevzel njegov glavni telesni stražar.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki mu sodijo zaradi poskusa državnega udara, se je znašel pred grožnjo zapora. Sodišče mu je namreč prepovedalo uporabo družbenih omrežij in mu naložilo nošenje elektronske zapestnice, vendar naj bi to prepoved kršil z objavami. Zaradi neupoštevanja sodnega ukaza mu grozi zapor.

Demokracija je definirana kot politični sistem, v katerem so javne odločitve v domeni ljudstva in ne političnih strank. V tem kontekstu je Skwarzyński močno opozoril, da bi blokiranje prisege pomenilo poskus državnega udara. Poudarja, da mora mandat predsednika države izhajati iz demokratičnih volitev. Vsak poskus spremembe tega stanja bi po njegovih besedah pomenil prehod iz neposredne, predsedniško-parlamentarne demokracije v elekcijsko demokracijo, kjer bi bil poglavar države izbran s strani poslancev.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je bil obtožen poskusa državnega udara, je prekršil sodno prepoved uporabe družbenih omrežij, zaradi česar mu grozi aretacija. Brazilsko vrhovno sodišče je zahtevalo pojasnila od njegovih odvetnikov. Poleg tega je predsednik poslanske zbornice Hugo Motta preprečil, da bi skrajno desni poslanci počastili Bolsonara v instituciji.

Madagaskarski predsednik Andry Rajoelina je zapustil državo in pobegnil v Dubaj, potem ko se je elitna vojaška enota CAPSAT pridružila protestom generacije Z, ki so zahtevali njegov odstop. Polkovnik Michael Randrianirina, vodja vojaškega udara, je izjavil, da prevzema položaj predsednika in pričakuje, da bo v naslednjih dneh zaprisegel.

Po poročilih je predsednik Andry Rajoelina zapustil Madagaskar po tednih protestov, ki jih je vodila mladina, in izgubi podpore v oboroženih silah. Odpotoval naj bi v nedeljo s francoskim vojaškim letalom. Elitna vojaška enota se je obrnila proti vladi, kar je nakazovalo državni udar.

Tulsi Gabbard je dejanja Obamove administracije označila za 'izdajalsko zaroto', saj naj bi administracija manipulirala obveščevalne podatke o ruskem vmešavanju v volitve leta 2016. Medtem so se pojavile tudi navedbe Ghislaine Maxwell, da naj bi Jeffrey Epstein posedoval 'zavarovalniško datoteko', ki naj bi prikazovala Obamo z mlajšimi fanti, kar je odprlo dve preiskavi, ki sta bili domnevno zatajevani skoraj desetletje.