Vojaška hunta v Mjanmaru je sporočila, da je odpravila izredne razmere, ki so bile razglašene po državnem udaru februarja 2021, ko je vojska strmoglavila izvoljeno vlado Aung San Suu Kyi. Datum morebitnih volitev še ni znan, a so bile napovedane za december.

Združene države Amerike so uvedle finančne sankcije proti brazilskemu sodniku, ki nadzira sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Bolsonaro je obtožen načrtovanja državnega udara, sankcije pa so usmerjene proti sodniku, ki obravnava ta odmeven primer.

Analitica.com in Elnacional.com poročata o obletnici domnevnega državnega udara, ki naj bi ga pred enim letom izvedla stranka PSUV pod vodstvom Nicolása Madura proti suverenosti ljudstva v Venezueli. Oba medija navajata, da je diktatura s predrzno aroganco poskušala proslaviti svoje "zločin", s ponovitvijo "prevare" v nedeljo, 27. marca.

Srbska premierka Ana Brnabić je izjavila, da naj bi vsi člani teroristične skupine Dinka Gruhonjića, ki so osumljeni načrtovanja državnega udara in so pobegnili iz Srbije, želeli nadaljevati študij v Zagrebu. Mila Pajić pa naj bi imela drugačne načrte.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so odredili nošenje elektronske zapestnice zaradi obtožb o financiranju kampanje v ZDA, katere namen je bil lobiranje za sankcije proti brazilskim oblastem. Hkrati je trenutni brazilski predsednik Lula da Silva izrazil ogorčenje nad grožnjami Donalda Trumpa, da bo Braziliji naložil 50-odstotne uvozne dajatve.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je moral začeti nositi elektronsko zapestnico, ker je bil obtožen načrtovanja državnega udara in spodbujanja sovražnih dejanj proti Braziliji. Med čakanjem na sodbo so preiskovalci preiskali tudi njegov dom in politično centralo. Obstajajo sumi, da sta Bolsonaro in njegov sin Eduardo lobirala pri nekdanjem ameriškem predsedniku Trumpu za uvedbo visokih uvoznih dajatev. Sedanji brazilski predsednik Lula da Silva je ostro kritiziral Trumpa zaradi grožnje z uvedbo 50-odstotne uvozne dajatve, kar je označil za 'nesprejemljivo izsiljevanje'.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru je sodišče naložilo nošenje elektronske zapestnice, prepovedalo uporabo družbenih medijev in ga postavilo pod 24-urni nadzor. Poleg tega je dobil tudi policijsko uro.

Posebni južnokorejski tožilec je na sklepnem delu sojenja na prvi stopnji napovedal zahtevo za izrek kazni nekdanjemu predsedniku Yoon Suk Yeolu, ki mu sodijo zaradi obtožb vstaje in poskusa državnega udara. Postopek se nanaša na dogodke iz decembra 2024, ko je Yoon nenadoma in neuspešno razglasil izredno vojaško stanje, kar je sprožilo globoko politično krizo v državi. Čeprav je bila objava sodbe sprva predvidena prej, je bila zaradi dolgotrajnih sodnih sej in kompleksnosti primera prestavljena na prihodnji teden. Nekdanji predsednik se spopada z možnostjo najstrožje kazni, vključno s smrtno kaznijo, ki jo za voditelje vstaje predvideva južnokorejska zakonodaja. Tožilstvo trdi, da je Yoon z uporabo vojaške sile za suspenz parlamentarnih dejavnosti neposredno napadel ustavni red države. Obramba po drugi strani vztraja, da so bila njegova dejanja namenjena zaščiti nacionalnih interesov pred domnevnimi notranjimi sovražniki, vendar so te trditve naletele na oster odpor javnosti in pravne stroke. Dogajanje v Seulu predstavlja zgodovinski precedens za južnokorejsko demokracijo, saj gre za prvi primer po več desetletjih, ko se nekdanji voditelj države sooča s tako resnimi obtožbami glede spodkopavanja demokratičnih institucij. Razsodba, ki bo znana v naslednjih dneh, bo imela dolgoročne posledice za politično stabilnost v regiji in bo služila kot opomin prihodnjim voditeljem o mejah predsedniških pooblastil.

Dve leti po vojaškem udaru v Nigru je odstavljeni predsednik Mohamed Bazoum še vedno zaprt v predsedniški palači. Skupaj z ženo Hadizo je v izolaciji in nima stikov z odvetniki, družino ali podporniki. Oblast je prevzel njegov glavni telesni stražar.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v četrtem dnevu po ameriški vojaški operaciji v Caracasu izjavila, da se venezuelske sile niso predale, temveč so se zapletle v silovit oborožen spopad. Po njenih besedah so se vladne enote aktivno upirale napadalcem, s čimer je poskušala utrditi podobo odpora po sobotnem napadu Združenih držav Amerike na prestolnico in tri zvezne države. Operacija ameriških sil se je končala z odmevnim zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, kar je povzročilo globoko politično krizo v državi. Rodríguezova, ki trenutno opravlja dolžnosti vodenja države, je v svojem javnem nagovoru poudarila, da nihče v vodstvu ni prostovoljno položil orožja. Njene izjave so namenjene predvsem notranji javnosti in preostalim lojalistom režima. Dogodki v Venezueli ostajajo napeti, saj nova začasna oblast pod vodstvom Rodríguezove poskuša ohraniti nadzor nad državo v času po odstavitvi Madura. Mednarodna javnost pozorno spremlja razmere v Caracasu, medtem ko Združene države Amerike še niso podale vseh podrobnosti o usodi zajetega nekdanjega predsednika.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki mu sodijo zaradi poskusa državnega udara, se je znašel pred grožnjo zapora. Sodišče mu je namreč prepovedalo uporabo družbenih omrežij in mu naložilo nošenje elektronske zapestnice, vendar naj bi to prepoved kršil z objavami. Zaradi neupoštevanja sodnega ukaza mu grozi zapor.

Demokracija je definirana kot politični sistem, v katerem so javne odločitve v domeni ljudstva in ne političnih strank. V tem kontekstu je Skwarzyński močno opozoril, da bi blokiranje prisege pomenilo poskus državnega udara. Poudarja, da mora mandat predsednika države izhajati iz demokratičnih volitev. Vsak poskus spremembe tega stanja bi po njegovih besedah pomenil prehod iz neposredne, predsedniško-parlamentarne demokracije v elekcijsko demokracijo, kjer bi bil poglavar države izbran s strani poslancev.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je bil obtožen poskusa državnega udara, je prekršil sodno prepoved uporabe družbenih omrežij, zaradi česar mu grozi aretacija. Brazilsko vrhovno sodišče je zahtevalo pojasnila od njegovih odvetnikov. Poleg tega je predsednik poslanske zbornice Hugo Motta preprečil, da bi skrajno desni poslanci počastili Bolsonara v instituciji.

Madagaskarski predsednik Andry Rajoelina je zapustil državo in pobegnil v Dubaj, potem ko se je elitna vojaška enota CAPSAT pridružila protestom generacije Z, ki so zahtevali njegov odstop. Polkovnik Michael Randrianirina, vodja vojaškega udara, je izjavil, da prevzema položaj predsednika in pričakuje, da bo v naslednjih dneh zaprisegel.

Po poročilih je predsednik Andry Rajoelina zapustil Madagaskar po tednih protestov, ki jih je vodila mladina, in izgubi podpore v oboroženih silah. Odpotoval naj bi v nedeljo s francoskim vojaškim letalom. Elitna vojaška enota se je obrnila proti vladi, kar je nakazovalo državni udar.