APDEJT.si

Srbska vlada je Narodni skupščini predložila sveženj zakonskih predlogov s področja energetike, namenjenih povečanju varnosti, kakovosti in zanesljivosti oskrbe na domačem trgu.

Minister Kumer je ponovil kritike glede osnutkov zaključnih dokumentov COP30, ki jih je posredovalo brazilsko predsedstvo. Poudaril je, da so osnutki premalo ambiciozni in da od držav EU zahtevajo preveč finančnih sredstev, zaradi česar jih EU ne more podpreti.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da bo ZDA ponudil formalno izjavo v zvezi z Naftno industrijo Srbije (NIS) in izrazil prepričanje, da bo Amerika razumela položaj Srbije ter NIS-u odobrila licenco za nadaljnje delo. Vučić je dejal, da potekajo resni pogovori glede NIS-a in je prepričan, da bo Amerika sprejela njegovo izjavo.

Ukrajinsko ministrstvo za energijo je sporočilo, da so bile v državi poškodovane vse večje termoelektrarne in hidroelektrarne, kar je znatno zmanjšalo njihovo proizvodnjo.

Finska energetska družba Teboil, znana po svoji mreži bencinskih servisov, je zaprosila za prestrukturiranje podjetja. Podjetje, ki je v ruski lasti, se je odločilo za ta korak zaradi izzivov v poslovanju.

Indijsko podjetje Reliance Industries, največji kupec ruske nafte v Indiji, je prenehalo uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo v Džamnagarju. Po poročanju Washington Posta naj bi se podjetje, ki je v lasti Mukesh Ambani, zaveznik premierja Modija, preusmerilo k alternativnim dobaviteljem zaradi zaostrenih sankcij ZDA in Evropske unije proti Rusiji. Omejitve naj bi začele veljati 20. novembra 2025, od 1. decembra pa naj bi rafinerija prejemala samo nafto neruskega izvora.

Eskalirajoča podnebna kriza in pomanjkanje načrta za opustitev nafte, plina in premoga po mnenju nemške vlade ogrožata uspeh podnebnega vrha Združenih narodov. Nemčija in Evropska unija si prizadevata za dosego kompromisa.

Madžarska je uradno izvzeta iz novih sankcij, ki jih Združene države Amerike uvajajo proti ruskemu energetskemu sektorju, je v petek v Bruslju sporočil madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino, Péter Szijjártó. Dogovor o izvzetju je bil nedavno dosežen v Washingtonu.

Nekdanji kancler Olaf Scholz je v Schwerinu dejal, da je bila dolga odvisnost Nemčije od ruskih dobav energentov napaka in da si je prizadeval za LNG terminale že dolgo pred vojno v Ukrajini. Razprava je potekala v povezavi s plinovodom Severni tok 2.

Pražská plynárenská bo v prihodnjih desetih letih prejemala plin iz Norveške. Podjetje je sklenilo desetletno pogodbo s podjetjem Equinor. Količina dobavljenega plina ustreza porabi skoraj vseh gospodinjstev, ki plin dobivajo od Pražské plynárenské, je sporočil tiskovni predstavnik podjetja Miroslav Vránek. Pražská plynárenská oskrbuje z zemeljskim plinom več kot 352.000 odjemnih mest.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.

Japonske oblasti so odobrile delni ponovni zagon jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa, največje na svetu. To je prvi takšen korak po nesreči v Fukušimi leta 2011. Namen ponovnega zagona je oživitev jedrskega sektorja in zmanjšanje uvoza fosilnih goriv.

Strokovnjak za energetiko Željko Marković je izjavil, da bi bil ADNOC iz Abu Dabija dober partner za NIS, saj so najboljši partnerji za NIS tiste naftne družbe, ki imajo največji promet. Poudaril je tudi, da je pomembno, da NIS pridobi licenco, da rafinerija ne bi obstala.

Pražská plynárenská je s podjetjem Equinor podpisala desetletno pogodbo o dobavi zemeljskega plina iz norveškega kontinentalnega šelfa, natančneje iz plinskega polja Troll. Količina dobavljenega plina bo zadostovala za skoraj vse njene gospodinjske odjemalce, ki jih je po podatkih operaterja trga več kot 352.000.

Premier Mark Carney je ob zaključku obiska v Združenih arabskih emiratih napovedal 70 milijard dolarjev naložb v Kanado. Združeni arabski emirati naj bi v kanadske industrije, predvsem v energetiko in umetno inteligenco, vložili do 50 milijard dolarjev. Carney je izjavil, da Ottawa pripravlja milijardo dolarjev vreden projekt za širitev zmogljivosti predelave kritičnih mineralov v Kanadi, hkrati pa zagotavlja enakovredno 70 milijonov dolarjev naložb iz Združenih arabskih emiratov. Pakt naj bi bil uvod v trgovinski sporazum.

Podzemno shranjevanje ogljikovega dioksida je v Nemčiji še vedno sporno, vendar bi kljub temu lahko kmalu postalo standardna praksa. Postavlja se vprašanje, ali je energetski sektor pripravljen na to preobrazbo in izgradnjo potrebne infrastrukture.

Nočni napad ukrajinskih brezpilotnih letal je bil odbit v okrožjih Čertkovski in Šolohovski v Rostovski oblasti. Guverner regije, Jurij Sljusar, je sporočil, da v incidentu ni bilo žrtev ali poškodovanih med lokalnim prebivalstvom. Poškodovana je bila električna napeljava blizu zaselka Nagibin v okrožju Čertkovski, zaradi česar je več kot 200 gospodinjstev ostalo brez elektrike.

Podnebni komisar EU Wopke Hoekstra je opozoril, da se lahko podnebna konferenca ZN COP30 konča brez dogovora, saj brazilski predlog sporazuma ne vključuje načrta za opustitev fosilnih goriv. Predsednik vrha COP30 je pozval pogajalce k enotnosti in dogovoru.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Ameriško zasebno podjetje naj bi prevzelo izgradnjo in upravljanje plinovoda, ki bo Bosno in Hercegovino povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem. Ameriški odpravnik poslov v Sarajevu, John Ginkel, je na sestanku s predstavniki oblasti v Federaciji BiH predstavil ta predlog. Projekt naj bi se začel na Krku.