Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razkrila načrt, po katerem bodo morala velika tehnološka podjetja preko nujne dražbe električne energije dejansko financirati gradnjo novih elektrarn. Ukrep, ki ga bodo uradno naznanili v sodelovanju z guvernerji zveznih držav Virginija, Pensilvanija in Ohio, je odziv na strmo naraščanje stroškov električne energije za gospodinjstva, kar povzroča povečano povpraševanje podatkovnih centrov za umetno inteligenco. Največjemu upravljavcu omrežja v Združenih državah Amerike, podjetju PJM Interconnection, bo naložena izvedba dražbe, s katero naj bi od tehnoloških podjetij zbrali približno 15 milijard ameriških dolarjev. Načrtovana poteza predstavlja poskus uravnoteženja ambicioznega razvoja umetne inteligence in zaščite potrošnikov pred visokimi položnicami za komunalne storitve. Po poročanju agencije Bloomberg namerava Trumpova vlada s tem prisiliti tehnološki sektor, da prevzame finančno breme širitve energetske infrastrukture, ki je nujna za delovanje njihovih novih centrov. S tem bi razbremenili običajne porabnike, ki so se v zadnjem obdobju soočali z grožnjo znatnih povišanj cen zaradi omejenih kapacitet omrežja. Guvernerji vpletenih zveznih držav podpirajo pobudo, saj so prav te regije postale ključna vozlišča za podatkovne centre, kar prinaša gospodarsko rast, a hkrati resne energetske izzive. Nova strategija pomeni pomemben premik v energetski politiki ZDA, kjer bo zasebni kapital tehnološkega sektorja neposredno vključen v krepitev nacionalne energetske varnosti in proizvodnih zmogljivosti pod neposrednim nadzorom zvezne vlade.

Nemški zvezni preiskovalci pri Zveznem sodišču (BGH) v Karlsruheju so sporočili, da je uničenje plinovodov Severni tok v Baltskem morju najverjetneje naročil državni akter. Po njihovih ugotovitvah so sabotažo izvedli ukrajinski potapljači oziroma saboterji, ki so delovali po naročilu tujih oblasti, pri čemer preiskava neposredno kaže na Ukrajino. Čeprav država v uradnem sporočilu ni bila neposredno imenovana z imenom, vsi indici in dosedanji izsledki preiskave potrjujejo, da gre za ukrajinsko operacijo pod državnim pokroviteljstvom. To odkritje predstavlja velik preobrat v preiskavi dogodkov iz septembra 2022, saj so prve domneve namigovale na različne akterje, vključno z Rusijo. Uradna vpletenost ukrajinskih državnih struktur v napad na ključno energetsko infrastrukturo v lasti evropskih podjetij sproža številna vprašanja o prihodnjih diplomatskih odnosih med Berlinom in Kijevom. Nemške oblasti so že izdale priporni nalog za enega izmed osumljencev, kar potrjuje resnost ugotovitev sodišča. Dogodek močno vpliva na razumevanje varnostne dinamike v Evropi, saj gre za napad na kritično infrastrukturo znotraj evropskih voda. Kljub temu da Ukrajina uradno zanika vpletenost, preiskava BGH temelji na dokazih, ki povezujejo jadrnico Andromeda in skupino ukrajinskih državljanov s samim prizoriščem eksplozij. Ta ugotovitev bo verjetno povzročila dodatne pritiske na nemško politiko glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči Ukrajini.

Ukrajinska vojska je nadaljevala sistematične napade z droni na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer je bil zadnji cilj naftna rafinerija Afipski v Krasnodarju na jugu Rusije, blizu Črnega morja. Ruske oblasti so poročale o manjšem požaru v rafineriji, ki je izbruhnil po strmoglavljenju drona na objekt.

Ukrajina je nadaljevala s sistematičnimi napadi z droni na rusko naftno industrijo, pri čemer je bila ponovno tarča rafinerija na jugu Rusije. Ruska protizračna obramba je sestrelila 128 dronov nad severnim, južnim, vzhodnim in osrednjim delom Ukrajine, vendar je bilo zabeleženih šestindvajset udarcev na devetih lokacijah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je od svojih ministrov zahteval nemudno iskanje rešitev za povečanje uvoza električne energije, potem ko so ruske sile izvedle nove napade na ključno energetsko infrastrukturo v državi. Ukrep je nujen za stabilizacijo omrežja in zagotavljanje energetske varnosti prebivalstva pred prihajajočimi izzivi. Na vladnem zasedanju je predsednik poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in ne bo ovira za mir, vendar se mora trenutno aktivno spopadati z uničujočimi posledicami sovražnih dejanj na terenu. Ministrstvo za energetiko in druge pristojne službe so dobile navodila, naj preučijo vse možnosti za rezervne vire in okrepljeno čezmejno sodelovanje pri oskrbi z energijo. Ruski napadi na ukrajinska energetska postrojenja so v zadnjem obdobju povzročili precejšnje izpade, kar ogroža tako civilno prebivalstvo kot industrijsko proizvodnjo. Ukrajinska vlada se zato osredotoča na hitro sanacijo poškodovanih objektov in integracijo v širši evropski energetski trg, da bi ublažila primanjkljaj domače proizvodnje.

Rusija je izvedla napade na vojaško in energetsko infrastrukturo v Ukrajini, pri čemer je uporabila visoko precizno orožje in drone. Medtem pa ukrajinska brigada Rubizh poroča, da Rusija nima težav s človeškimi viri in nadaljuje z ofenzivnimi operacijami, kljub nekaterim območjem, kjer so utrpeli znatne izgube in so zato začasno prekinili napade. To je potrdil Danylo Denysenko, vodja izvidnice divizije zračne obrambe brigade Rubizh.

V Avstriji, natančneje v zvezni deželi Gradiščanska, sta se začela graditi dva nova kmetijsko-fotovoltaična obrata v Parndorfu in Gattendorfu. Ta projekta omogočata dvojno rabo zemljišč – za proizvodnjo sončne energije in nadaljnjo kmetijsko rabo. Pričakuje se, da bosta oba obrata začela obratovati do konca leta 2025. Medtem v nemškem okrožju Weilheim-Schongau beležijo hitro rast proizvodnje sončne energije, ki se je v enem letu povečala za približno 25 odstotkov. Ta porast pa povzroča tudi težave, saj morajo nekatere naprave občasno izklapljati zaradi preobremenitve omrežja.

OMV Petrom in NewMed Energy Balkan, podružnica NewMed Energy, sta podpisala pogodbo za vrtalno ladjo za vrtanje dveh raziskovalnih vrtin na morju v bolgarskem Črnem morju, kar pomeni pomemben korak naprej pri iskanju nafte in plina v regiji. Vrtanje naj bi se začelo jeseni. Hkrati sta OMV Petrom in Romgaz začela z infrastrukturnimi naložbami v višini 750 milijonov evrov za projekt Neptun Deep, obsežen projekt pridobivanja zemeljskega plina v romunskem delu Črnega morja, potem ko sta pridobila ustrezno dovoljenje romunskega nacionalnega regulativnega organa za energijo (ANRE).

Združeno kraljestvo je potrdilo končno investicijsko odločitev za jedrsko elektrarno Sizewell C v Suffolku, potem ko je energetski minister Ed Miliband podpisal odločitev za razvoj, ki naj bi po novem stala 38 milijard funtov (približno 43,8 milijarde evrov). To je skoraj dvakrat več od prvotnega proračuna projekta. Vlada je sklenila dogovor z skupino investitorjev za izgradnjo elektrarne, ki bo oskrbovala milijone gospodinjstev.

V ukrajinskem mestu Harkov je bil 15. januarja v napadu uničen velik objekt kritične energetske infrastrukture, kar je potrdil župan mesta Igor Terehov. Na kraju dogodka vse od uničenja delujejo nujne reševalne službe in strokovnjaki, ki si prizadevajo odpraviti posledice izrednega dogodka. Zaradi resnosti poškodb in vpliva na omrežje so v mestu in širši regiji vzpostavili štab za krizne razmere, ki deluje neprekinjeno. Napad je del širšega vala ciljanja ukrajinske energetske in transportne infrastrukture, ki jo po navedbah ruskih virov ukrajinska vojska uporablja za svoje operacije. Posledično so bili pristojni organi prisiljeni uvesti izredne omejitve pri oskrbi z električno energijo v številnih regijah, vključno z Dnipropetrovsko, Kirovogradsko, Poltavsko in Harkovsko oblastjo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal možnost uvedbe izrednih razmer v energetskem sektorju na ravni celotne države. Dogodek predstavlja nadaljevanje sistematičnega uničevanja ukrajinskega energetskega sistema, kar močno otežuje bivalne pogoje civilnega prebivalstva in delovanje gospodarstva sredi zime. Razmere v Harkovu ostajajo kritične, saj je oskrba z energijo neposredno vezana na delovanje ogrevalnih sistemov v mestu, ki se ponovno sooča z obsežnimi izpadi kritičnih storitev.

Iran načrtuje izgradnjo tisoč sončnih elektrarn, vsaka z močjo treh megavatov, po vsej državi do konca marca 2026. Novico je potrdil Alireza Parandemotlag, uradnik iranske Organizacije za obnovljive viri energije. Cilj projekta je povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Ukrajinska mornarica je napadla ključni komunikacijski center ruske flote v Sevastopolu na Krimu. Po navedbah ukrajinskega generalštaba naj bi center koordiniral operacije ruske mornarice v Črnem morju. Napad predstavlja pomemben udarec za ruske komunikacijske zmogljivosti v regiji.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes izjavil, da se Ukrajini izteka čas za privolitev v pogoje Moskve za končanje skoraj štiriletne vojne. Peskov je z namigovanjem na nujnost dogovora stopnjeval pritisk na Kijev, medtem ko se razmere na terenu zaostrujejo. Ruske sile so namreč sprožile obsežen val napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar je več tisoč prebivalcev v obdobju hude zime ostalo brez ogrevanja. Izjave Peskova prihajajo v obdobju povečanih mednarodnih diplomatskih pritiskov in spremenjenih geopolitičnih okoliščin, ki vključujejo tudi časovne okvire, ki jih za dosego miru postavlja nova ameriška administracija. Kremelj s temi opozorili utrjuje svoja pogajalska izhodišča, medtem ko Kijev ostaja pod pritiskom tako zaradi vojaških napadov kot zaradi neizprosnih vremenskih razmer, ki dodatno obremenjujejo civilno prebivalstvo. Dogajanje odraža širšo strategijo Rusije, ki kombinira vojaško uničevanje ključne infrastrukture z retoriko o nujnosti pogajanj pod njenimi pogoji. Ukrajina se tako spopada z dvojnim izzivom: vzdrževanjem obrambnih linij in zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev za svoje državljane sredi energetske krize, ki jo je povzročila sistematična ruska agresija.

Srbsko podjetje Transnafta Pančevo je objavilo javni razpis za gradnjo strateškega naftovoda, ki bo povezal srbsko mejo z Madžarsko. Projekt, ki zajema gradbena dela in strokovni nadzor na trasi od Madžarske do Novega Sada, je ključen del srbskih načrtov za diverzifikacijo poti za oskrbo z nafto. Po besedah pristojne ministrice za rudarstvo in energetiko Dubravke Đedović Handanović se bodo prva dela na terenu začela še v letošnjem letu. Naftovod bo na srbskem ozemlju dolg nekaj več kot 100 kilometrov, potekal pa bo od mejnega prehoda Horgoš do terminala v Novem Sadu. Projekt je nastal kot neposreden odgovor na energetske izzive in potrebo po večji varnosti pri dobavi energentov v regiji, saj bo Srbiji omogočil priključitev na ruski naftovod Družba preko madžarskega ozemlja. Rok za oddajo ponudb za izvedbo del je postavljen na 5. februar. Izvedba tega projekta bo zmanjšala odvisnost Srbije od jadranskega naftovoda Janaf, ki poteka preko Hrvaške, kar ima tudi geopolitične razsežnosti. Madžarska in Srbija sta se o projektu dogovorili že v letu 2022, zdajšnji razpis pa predstavlja prehod v operativno fazo gradnje, ki bo po pričakovanjih znatno spremenila energetsko pokrajino na Zahodnem Balkanu.

Ukrajina je izvedla obsežen zračni napad na Rusijo z najmanj 361 droni, pri čemer je bila tarča tudi velika rafinerija Kirishi na severozahodu Rusije. Napad je povzročil kratek požar v rafineriji.

Berlinski župan Kai Wegner se je v deželnem parlamentu odzval na ostre kritike, ki so ga doletele zaradi njegovega ravnanja med obsežnim izpadom električne energije v prestolnici. Wegner je priznal, da bi moral javnost in poslance prej obvestiti o svoji odsotnosti, saj je med krizo približno eno uro igral tenis. S tem dejanjem je sprožil val negodovanja med politično opozicijo in javnostjo, ki mu očitata neustrezno upravljanje kriznih razmer. Župan je v svojem zagovoru izpostavil, da je bil sicer ves čas dosegljiv po telefonu in da je bil v stiku z vsemi ključnimi službami, vendar je v luči kasnejših dogodkov ocenil svojo potezo kot napačno. Poudaril je, da bi moral jasno komunicirati, da si je v tistem času vzel uro za šport, namesto da je to informacijo zamolčal. Njegovo priznanje prihaja v času, ko se berlinska uprava spopada z vprašanji o pripravljenosti na izredne dogodke v mestni infrastrukturi. Kritiki kljub opravičilu trdijo, da županova poteza kaže na pomanjkanje občutka za odgovornost v trenutkih, ko so bili tisoči meščanov brez elektrike. Wegner je sicer obljubil, da bo v prihodnje izboljšal transparentnost svojega delovanja in da bodo v mestni upravi opravili podrobno analizo odziva na izpad energije, da bi se v prihodnje izognili podobnim komunikacijskim zapletom.

Služba varnosti Ukrajine (SBU) je sporočila, da je od začetka ogrevalne sezone zabeležila 256 ruskih zračnih napadov na objekte energetske infrastrukture in sisteme za oskrbo s toploto. Preiskovalci trdijo, da ti napadi niso zgolj vojaške operacije, temveč kažejo jasne znake mednarodnih hudodelstev, natančneje zločinov proti človeštvu. Po navedbah SBU gre za sistematično uničevanje civilne infrastrukture, ki je ključna za preživetje prebivalstva v zimskih mesecih. Služba varnosti v svojem poročilu poudarja, da so bili ti napadi usmerjeni neposredno v ohromitev energetskega omrežja države, kar predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Dokumentacija, ki so jo pripravili ukrajinski organi, vključuje dokaze o več sto zadetkih v transformatorske postaje, elektrarne in druge ključne točke distribucije električne energije. SBU te akcije interpretira kot namerna dejanja z namenom povzročitve trpljenja civilistov in uničenja ukrajinskega naroda. Zbrani dokazi bodo služili kot podlaga za mednarodne pravne postopke pred haaškim sodiščem. Ukrajinska stran vztraja, da obsežnost in sistematičnost teh operacij dokazujeta, da gre za načrtovano strategijo Moskve, ki želi s pomanjkanjem osnovnih virov vplivati na moralno stanje državljanov in povzročiti humanitarno katastrofo v državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k večji mednarodni pomoči za zaščito ukrajinske energetske infrastrukture pred ruskimi napadi. Poudaril je, da so sistemi zračne obrambe in zaščita energetske infrastrukture trenutno najvišje prioritete Ukrajine, saj ruski napadi ne pojenjajo.