APDEJT.si

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil resne pomisleke glede predlaganega posojila Evropske komisije Ukrajini v višini 135 milijard evrov. Opozoril je, da bodo stroške tega posojila na koncu nosili vnuki državljanov EU, kar bi lahko sprožilo tožbe in ogrozilo stabilnost evra.

Črnogorski premier Milojko Spajić se je v Tirani udeležil srečanja voditeljev Zahodnega Balkana, ki je bilo posvečeno izvajanju načrta rasti za regijo. Srečanje, ki ga je gostil albanski premier Edi Rama, je nadaljevanje niza regionalnih posvetovanj o izvajanju tega strateškega dokumenta. Na srečanju so sodelovali šefi držav in vlad ter predstavniki mednarodnih in regionalnih organizacij. Načrt rasti za Zahodni Balkan naj bi pospešil konvergenco regije in pripravljenost gospodarstev za integracijo v enotni trg Evropske unije.

Evropski komisar za trajnostni transport in turizem Apostolos Cicikostas je med obiskom v Sloveniji izrazil zadovoljstvo z napredkom pri nadgradnji ljubljanske železniške postaje. Poudaril je, da je ta projekt ključnega pomena za celotno evropsko omrežje.

Avstrijska vlada se je pritožila na odločitev Sodišča Evropske unije, ki je zavrnilo njeno tožbo proti vključitvi jedrske energije in plina v seznam "trajnostnih naložb" EU taksonomije. Po natančni pravni presoji sodbe se je zvezna vlada odločila, da bo vložila pravno sredstvo, je sporočilo ministrstvo za okolje.

Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.

V okviru procesa pridruževanja Albanije Evropski uniji je bila izvedena neodvisna strokovna misija, ki je preverjala neodvisnost albanske centralne banke v Tirani. Misija je potekala s pomočjo instrumenta tehnične pomoči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Kijevu sestal z visokimi uradniki ameriškega obrambnega ministrstva, medtem ko se pojavljajo poročila o ameriškem načrtu za prekinitev spopadov v Ukrajini. Načrt naj bi predvideval ozemeljske koncesije Ukrajine, natančneje odstop dela Donbasa, in zmanjšanje ukrajinske vojske. ZDA naj bi okrepile prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, pojavljajo pa se tudi poročila o tajnem načrtu med Washingtonom in Moskvo.

Svetovni dan otrok je obeležen z objavo podatkov Statističnega urada RS, ki kažejo, da je v Sloveniji 12 odstotkov otrok izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. To je najmanj v Evropski uniji, kjer je povprečje 24 odstotkov. Največ socialno izključenih otrok je v Bolgariji.

Predsednica Levice, Minja Koskela, je dejala, da bi bila morebitna uvrstitev Finske v nadzorno kategorijo Evropske unije neuspeh za vlado. Poudarila je, da bi bila Finska brez prizadevanj prejšnje vlade v veliko slabšem položaju.

V Bruslju so se sestali zunanji ministri držav članic EU, ki so razpravljali o vlogi Unije pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo. Ob robu srečanja je potekalo tudi prvo srečanje donatorske skupine za Palestino.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Goran Ješić, ustanovitelj gibanja "Solidarnost" iz Novega Sada, je dejal, da je cilj ustanovitve "Novosadske deklaracije" vrnitev Evropske unije v ospredje družbene debate.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Košta je pisal predsedniku Črne gore Jakovu Milatoviću in ga povabil na srečanje v Bruselj 17. decembra. Namen srečanja je določitev nadaljnjih korakov glede organizacije vrha EU-Zahodni Balkan, ki bo v Črni gori 1. junija 2026. Košta je pohvalil Milatovićevo vodenje in njegovo zavzemanje na evropski ravni.

Države članice Evropske unije so ponovno preložile začetek izvajanja zakona, ki naj bi omejil krčenje gozdov s strani agroindustrije. Izvajanje, ki je bilo prvotno načrtovano za leto 2024, je sedaj predvideno za konec leta 2026.

Države Evropske unije si prizadevajo za preložitev začetka veljavnosti uredbe o krčenju gozdov in hkrati želijo omiliti njeno vsebino. Podrobnosti o razlogih za preložitev in morebitnih spremembah vsebine niso navedene.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za obrambo Ivan Anušić je izjavil, da Hrvaška ne bo dovolila vstopa Srbije v Evropsko unijo, dokler ne bo rešeno vprašanje pogrešanih oseb iz vojne na Hrvaškem. Poudaril je, da sta ti dve vprašanji povezani in da Srbija ne more napredovati v EU, dokler ne reši tega bilateralnega vprašanja.

Evropski oblikovalci politik so predlagali obsežne spremembe načina, kako Evropska unija ureja tehnološko industrijo. Predlagane spremembe zakona o umetni inteligenci bi tehnološkim podjetjem olajšale uporabo osebnih podatkov za usposabljanje modelov brez soglasja. Evropska komisija je bila obtožena "velikega nazadovanja" digitalnih pravil EU, saj naj bi predlogi oslabili splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in predpise o umetni inteligenci. Spremembe naj bi ustvarile rast za evropska podjetja, hkrati pa spodbujale najvišje evropske standarde temeljnih pravic, varstva podatkov, varnosti in pravičnosti.

Evropska unija je predstavila nov obrambni paket, ki bo omogočil hitrejše premike tankov in vojakov čez meje 27 držav članic. Zaskrbljenost glede morebitne ruske agresije narašča, zato EU želi okrepiti obrambne zmogljivosti. Kaja Kallas je dejala, da lahko naložbe v obrambo preprečijo vojno, saj šibkost vabi k napadom. Novi predlog naj bi izboljšal vojaško mobilnost.

Delegacija Stranke svobode in pravice (SSP), ki jo je vodil Dragan Đilas, in evropski poslanec iz Nizozemske, Tajs Rojten, so se strinjali, da je članstvo v EU najboljša pot za prihodnost, razvoj in stabilnost Srbije, je sporočila SSP. Poudarili so tudi pomen boja za svobodne institucije v Srbiji.