APDEJT.si

Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil resne pomisleke glede predlaganega posojila Evropske komisije Ukrajini v višini 135 milijard evrov. Opozoril je, da bodo stroške tega posojila na koncu nosili vnuki državljanov EU, kar bi lahko sprožilo tožbe in ogrozilo stabilnost evra.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.

Ministri za zunanje zadeve Evropske unije so odobrili sankcije proti desetim ruskim državljanom zaradi kršitev človekovih pravic. Med sankcioniranimi so predstavniki ruskega zaporniškega sistema, odgovorni za mučenje in nečloveško ravnanje z ukrajinskimi ujetniki, v nekaterih primerih s smrtnim izidom. Predlog za uvrstitev teh oseb na sankcijski seznam EU je podala Češka.

Evropski komisar za trajnostni transport in turizem Apostolos Cicikostas je med obiskom v Sloveniji izrazil zadovoljstvo z napredkom pri nadgradnji ljubljanske železniške postaje. Poudaril je, da je ta projekt ključnega pomena za celotno evropsko omrežje.

Avstrijska vlada se je pritožila na odločitev Sodišča Evropske unije, ki je zavrnilo njeno tožbo proti vključitvi jedrske energije in plina v seznam "trajnostnih naložb" EU taksonomije. Po natančni pravni presoji sodbe se je zvezna vlada odločila, da bo vložila pravno sredstvo, je sporočilo ministrstvo za okolje.

Slovenija se je pripravljena pridružiti civilni misiji EU za usposabljanje do 3000 palestinskih policistov, s poudarkom na usposabljanju policistov iz Gaze. Zunanja ministrica Tanja Fajon je izrazila pripravljenost Slovenije za sodelovanje, vendar natančen način sodelovanja še ni določen. Usposabljanje bo potekalo v okviru misije EU za podporo palestinski policiji EUPOL COPPS, policisti pa naj bi bili na plačilni listi Palestinske uprave.

V okviru procesa pridruževanja Albanije Evropski uniji je bila izvedena neodvisna strokovna misija, ki je preverjala neodvisnost albanske centralne banke v Tirani. Misija je potekala s pomočjo instrumenta tehnične pomoči.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Visoki predstavniki v Bruslju, Varšavi in Berlinu so skeptično reagirali na poročila o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Vodilni nemški uradnik ga je označil za nesprejemljivega, ker naj bi zahteval prevelike koncesije od Ukrajine, vključno z odstopom ozemlja.

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.

Svetovni dan otrok je obeležen z objavo podatkov Statističnega urada RS, ki kažejo, da je v Sloveniji 12 odstotkov otrok izpostavljenih tveganju socialne izključenosti. To je najmanj v Evropski uniji, kjer je povprečje 24 odstotkov. Največ socialno izključenih otrok je v Bolgariji.

Predsednica Levice, Minja Koskela, je dejala, da bi bila morebitna uvrstitev Finske v nadzorno kategorijo Evropske unije neuspeh za vlado. Poudarila je, da bi bila Finska brez prizadevanj prejšnje vlade v veliko slabšem položaju.

V Bruslju so se sestali zunanji ministri držav članic EU, ki so razpravljali o vlogi Unije pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo. Ob robu srečanja je potekalo tudi prvo srečanje donatorske skupine za Palestino.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Goran Ješić, ustanovitelj gibanja "Solidarnost" iz Novega Sada, je dejal, da je cilj ustanovitve "Novosadske deklaracije" vrnitev Evropske unije v ospredje družbene debate.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Košta je pisal predsedniku Črne gore Jakovu Milatoviću in ga povabil na srečanje v Bruselj 17. decembra. Namen srečanja je določitev nadaljnjih korakov glede organizacije vrha EU-Zahodni Balkan, ki bo v Črni gori 1. junija 2026. Košta je pohvalil Milatovićevo vodenje in njegovo zavzemanje na evropski ravni.

Države članice Evropske unije so ponovno preložile začetek izvajanja zakona, ki naj bi omejil krčenje gozdov s strani agroindustrije. Izvajanje, ki je bilo prvotno načrtovano za leto 2024, je sedaj predvideno za konec leta 2026.

Države Evropske unije si prizadevajo za preložitev začetka veljavnosti uredbe o krčenju gozdov in hkrati želijo omiliti njeno vsebino. Podrobnosti o razlogih za preložitev in morebitnih spremembah vsebine niso navedene.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister za obrambo Ivan Anušić je izjavil, da Hrvaška ne bo dovolila vstopa Srbije v Evropsko unijo, dokler ne bo rešeno vprašanje pogrešanih oseb iz vojne na Hrvaškem. Poudaril je, da sta ti dve vprašanji povezani in da Srbija ne more napredovati v EU, dokler ne reši tega bilateralnega vprašanja.

Evropski oblikovalci politik so predlagali obsežne spremembe načina, kako Evropska unija ureja tehnološko industrijo. Predlagane spremembe zakona o umetni inteligenci bi tehnološkim podjetjem olajšale uporabo osebnih podatkov za usposabljanje modelov brez soglasja. Evropska komisija je bila obtožena "velikega nazadovanja" digitalnih pravil EU, saj naj bi predlogi oslabili splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in predpise o umetni inteligenci. Spremembe naj bi ustvarile rast za evropska podjetja, hkrati pa spodbujale najvišje evropske standarde temeljnih pravic, varstva podatkov, varnosti in pravičnosti.