APDEJT.si

Ukrajina se nahaja pod pritiskom na dveh frontah, kar ogroža njeno stabilnost v času, ko najbolj potrebuje podporo zahodnih zaveznikov. Te grožnje predstavljajo eksistenčno nevarnost za Kijev.

Cene nafte so padle zaradi geopolitičnih napetosti in rasti vrednosti dolarja. Cena za West Texas Intermediate (WTI) z dobavo v decembru je padla za 2,14 % na 59,44 dolarja. Brent za dobavo v januarju se je pocenil za 2,13 % na 63,51 dolarja, WTI pa je končal pri 59,44 dolarja.

Ciprski predsednik Nikos Christodoulides je izjavil, da bi lahko prve količine zemeljskega plina, ocenjene na 20 bilijonov kubičnih čevljev, ki so jih odkrili v vodah ob Cipru, dosegle evropske trge že leta 2027. Evropa si prizadeva zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.

Predsednica bolgarskega parlamenta Raja Nazarjan bo sodelovala na Parlamentarnem forumu za demokracijo 2025, ki ga organizira Evropski parlament v Bruslju. Cilj foruma je okrepiti partnerstva med zakonodajnimi institucijami za utrditev demokratičnih procesov.

Članek nakazuje na ponoven vzpon Japonske kot regionalne sile, kar bi lahko pripeljalo do zgodnejšega izziva Kitajski, kot se pričakuje.

Ruske sile so zavzele dve vasi v regiji Zaporožje, medtem ko je ukrajinska vojska napadla naftno rafinerijo v ruski regiji Samara. Rusija razvija tudi nove, poceni bombe z dosegom do 400 kilometrov. Analitiki opozarjajo na možnost strateškega poraza Ukrajine zaradi ruskega napredovanja in krize na območju Donetska, Zaporožja in Harkova.

Deset let po napadih v Parizu se Islamska država (IS) ponovno vzpostavlja, a tokrat skoraj neopazno. Namesto centralno vodenega kalifata deluje IS kot senčno omrežje, ki se širi v nestabilnih regijah, predvsem v Afriki. Strokovnjaki poudarjajo, da IS ni izginila, temveč se je preoblikovala.

Kreml je izrazil upanje, da bo do novega srečanja med Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom prišlo takoj, ko bodo izpolnjene potrebne priprave. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je trenutno skoraj nemogoče napovedati, kdaj bodo pogoji za srečanje izpolnjeni.

Eksplozije, ki so septembra raztrgale ruska plinovoda Severni tok, namenjena Evropi, še naprej povzročajo napetosti. Dogodek se je zgodil nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino v Baltskem morju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da se je prejšnji svetovni red, ki je na Zahodu obstajal zadnjih 80 let, na Vzhodu pa 35 let, končal. Prihodnost globalnih odnosov ostaja nejasna, nov red pa bo mogoč le v sodelovanju z evropskimi sosedami.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Ameriški think-tank meni, da sta Armenija in Kazahstan ključni državi za omejevanje Rusije. Washington Post je objavil članek, v katerem svari, da bi lahko bil naslednji cilj Vladimirja Putina po Ukrajini Armenija ali Kazahstan. Članek sta napisala Seth Cropsey in Joseph Epstein, predsednik in direktor Turan Research Center. Članek se pojavlja pred vrhom C5+1 v Washingtonu med petimi srednjeazijskimi voditelji in ZDA.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da ameriški zakon o "hiper sankcijah" ne bo vplival na delovanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS). Ameriški predsednik Donald Trump je 17. novembra podprl zakon, ki predvideva uvedbo sekundarnih sankcij.

Vladimir Putin je proslavil začetek gradnje novega jedrskega ledolomilca 'Stalingrad'. Rusija s tem utrjuje svoje zahteve po arktičnih virih.

Politični strokovnjaki so izpostavili, da je gradnja ledolomilca »Stalingrad« pomemben simbol ruskih tehnoloških kompetenc in prevlade v Arktiki. Uvedba novih ledolomilcev projekta 22220 naj bi imela podoben učinek kot izgradnja Sueškega in Panamskega kanala, saj bo Severna morska pot postala najhitrejša trgovska pot.

V Berlinu je potekal vrh, kjer so evropski voditelji iskali rešitve za zmanjšanje odvisnosti od ponudnikov IT storitev, zlasti oblačnih storitev iz ZDA, saj to predstavlja geopolitično tveganje. Evropa si prizadeva za večjo digitalno suverenost.

Filipini, Združene države in Japonska so izvedle skupne pomorske vaje v Zahodnem filipinskem morju, kar je okrepilo njihovo varnostno sodelovanje. Kitajska je kritizirala Filipine zaradi teh vaj in jih obtožila provokativnih dejanj, ki povečujejo napetosti v Južnem kitajskem morju. Kitajska vojska je odgovorila z 'bombniškim patruljiranjem' nad tem območjem.