V švicarskem Davosu se je pričelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma, ki so se ga udeležili številni korporativni voditelji in vladni predstavniki. Osrednja figura dogodka je bil ameriški predsednik Donald Trump, katerega protekcionistična politika in uvedba novih carin na uvoz blaga iz evropskih zaveznic sta povzročili precejšnjo negotovost v svetovnem redu. Razprave so se osredotočale predvsem na naraščajočo neenakost, saj so milijarderji v zadnjem obdobju znatno povečali svoje premoženje, medtem ko revnejši sloji prebivalstva zaostajajo. Posebno pozornost je vzbudila odločitev Danske, ki je letos bojkotirala vrh v Davosu. Ta korak je neposreden odziv na spor glede Grenlandije, ki se je razplamtel, ko je Washington izrazil interes za nakup tega otoka. Ker Danska na prodajo ni pristala, je Trumpova administracija napovedala povračilne gospodarske ukrepe, kar je še dodatno zaostrilo odnose med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Medtem ko uradni program spodbuja dialog in gospodarski napredek, v ozadju prevladujejo napetosti zaradi Trumpovega prevladujočega tona, ki spodkopava uveljavljene mednarodne norme. Voditelji se spopadajo z vprašanji, kako ohraniti stabilnost svetovnega trga v času, ko se ključni trgovinski partnerji zatekajo k enostranskim potezam in grožnjam s carinami, kar neposredno vpliva na globalno oskrbovalno verigo in diplomatske odnose.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Detroitu izjavil, da je njegova administracija premagala inflacijo in da cene živil v trgovinah hitro upadajo, kar pa je v neposrednem nasprotju z uradnimi podatki o indeksu potrošniških cen (CPI). Podatki za december so namreč pokazali 0,7-odstotno mesečno rast cen hrane, kar predstavlja največji skok v zadnjih treh letih. Analize kažejo, da so se nekatera osnovna živila, kot so kava, govedina in sladkarije, v zadnjem letu podražila celo z dvoznamčnimi stopnjami, kar močno obremenjuje gospodinjstva z nižjimi prihodki. Kritike na račun predsednikove gospodarske politike je podal tudi uredniški odbor časnika Wall Street Journal, ki opozarja na razkorak med uradno retoriko in finančno realnostjo Američanov. Časnik navaja, da se je rast realnih urnih postavk ustavila, inflacija v ključnih sektorjih, kot so stanovanja, zdravstvena oskrba in energija, pa izničuje morebitne dvige plač. Trumpove napovedi o novih carinah bi lahko po ocenah strokovnjakov letne stroške ameriških družin povečale še za dodatnih 5.000 dolarjev, kar stopnjuje zaskrbljenost glede prihodnje kupne moči. Čeprav Trump trdi, da gospodarstvo pod njegovim vodstvom beleži rekordno rast in naložbe, ekonomski kazalniki kažejo na stagflacijo v določenih segmentih. Medtem ko skupna inflacija ne raste več strmo, se tudi ne znižuje, kar ustvarja občutek finančne negotovosti med prebivalstvom. Nasprotujoče si trditve o stanju gospodarstva postajajo osrednja točka političnih razprav, saj se ameriška javnost spopada z visokimi življenjskimi stroški, ki so v nasprotju s predsednikovimi optimističnimi izjavami.

Glavni izvršni direktorji najpomembnejših britanskih podjetij, vključenih v borzni indeks FTSE 100, so po izračunih možganskega trusta High Pay Centre v manj kot treh delovnih dneh novega leta že zaslužili znesek, ki ustreza povprečni letni plači polno zaposlenega delavca v Združenem kraljestvu. Analiza kaže, da so do torka, 6. januarja 2026, okoli poldneva njihovi prejemki presegli mediani letni zaslužek običajnega zaposlenega. Raziskava izpostavlja vse večji razkorak med najvišjimi vodstvenimi kadri in preostalim delovnim prebivalstvom. Strokovnjaki poudarjajo, da takšne razlike v plačilu sprožajo vprašanja o pravični razdelitvi dobičkov in socialni koheziji v državi. Podatki temeljijo na zadnjih razpoložljivih poročilih o prejemkih direktorjev, ki vključujejo tako osnovne plače kot tudi visoke bonuse in delniške opcije.

Analitiki investicijske banke Goldman Sachs so v najnovejšem poročilu opozorili, da se v Združenih državah Amerike utrjuje t. i. gospodarstvo v obliki črke K, kjer se prepad med premožnimi in revnejšimi sloji prebivalstva vztrajno povečuje. Medtem ko so potrošniki z višjimi prihodki in lastniki premoženja zabeležili rast bogastva zaradi vzpona delniških trgov, ki ga poganja razvoj umetne inteligence, se gospodinjstva z nižjimi in srednjimi prihodki spopadajo z vztrajno inflacijo, počasno rastjo plač in visokimi stroški izposoje denarja. Kljub ohlajanju trga dela analitiki predvidevajo, da bo splošna poraba v letošnjem letu ostala odporna, predvsem zaradi fiskalnih spodbud in davčnih olajšav. Vendar pa Joseph Briggs iz Goldman Sachsa poudarja, da postajajo obeti vse bolj razdvojeni. Medtem ko premožnejši sloj še naprej troši, se v določenih segmentih prebivalstva že kažejo znaki kreditnega stresa in finančnih stisk, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na stabilnost celotnega gospodarstva. Strokovnjaki kljub tem tveganjem svetujejo naložbe v specifične sektorje, kot so energetski napitki, kozmetika in tobačni izdelki, saj naj bi srednji razred v določenih segmentih še vedno izkazal nadpovprečne rezultate. Celotna slika ameriškega potrošnika tako ostaja močno odvisna od lastništva nepremičnin in delniških deležev, kar tiste brez lastnih sredstev potiska v vse težji položaj.

Vrzel med plačami povprečnih delavcev in najbolje plačanimi izvršnimi direktorji v Kanadi je leta 2024 dosegla rekordno raven. Po podatkih novega poročila je povprečno nadomestilo za 100 najbolje plačanih direktorjev znašalo 16,2 milijona kanadskih dolarjev, kar presega prejšnji rekord iz leta 2022, ko je ta znesek znašal 14,9 milijona dolarjev. Poročilo izpostavlja vse večji razkorak v prihodkih, kar je sprožilo nove pozive k uvedbi višjih davkov za najpremožnejše prebivalce. Avtorji analize opozarjajo, da se plače vodilnih delavcev povečujejo bistveno hitreje kot prejemki povprečnega delavca, kar povečuje socialno neenakost v državi. Trend naraščanja direktorskih plač se nadaljuje kljub širšim gospodarskim izzivom in inflacijskim pritiskom, ki vplivajo na življenjski standard večine prebivalstva.

V Indoneziji so protesti, ki so se začeli zaradi smrti voznika, ki ga je povozilo policijsko vozilo, in zaradi visokih plač poslancev, prerasli v nasilje po vsej državi. V spopadih in požarih, ki so zajeli vladne zgradbe, so umrle najmanj tri osebe, več je ranjenih. Protesti so se razširili v več kot 30 mest, kar je povzročilo odpoved potovanja kitajskega predsednika v Indonezijo, kitajsko veleposlaništvo pa je opozorilo svoje državljane. Skupine protestnikov so zaradi varnostnih razlogov prekinile proteste, TikTok pa je začasno ustavil oddajanje v živo v državi.

Keir Starmer je obtožil stranko Reform, da izkorišča nezadovoljstvo glede priseljevanja. Yvette Cooper je napovedala zaostritev pravil za prosilce za azil, ki želijo pripeljati družinske člane v Združeno kraljestvo, in razkrila, da bi lahko nezakonite migrante deportirali v nekaj tednih. Poleg tega je bil objavljen članek, ki preverja dejstva o realnosti s katero se soočajo prosilci za azil v Veliki Britaniji.

V Eppingu so bili po protestu pred hotelom Bell obtoženi dve osebi, ena pa aretirana. V Hillingdonu so obsodili 'huliganstvo' na protestu pred azilnim hotelom, načrtovan pa je bil nov protest. V Huntsvilleu so protestniki zavrnili trditve kongresnika, da jih financira Soros. Uradniki za izobraževanje v Jeruzalemu so odsvetovali proteste za izpustitev talcev v Gazi, pri čemer so izrazili zaskrbljenost zaradi nacionalne enotnosti.

V Kölnu v Nemčiji so policisti bili poškodovani med protestom skrajne levice, kjer so demonstranti uporabili dimne bombe. V Worthingu v Združenem kraljestvu je potekal protiprotest, ki ga je organizirala Trans Liberation Front proti govornici Kellie-Jay Keen-Minshull. V Indoneziji so protestniki, jezni zaradi gospodarskih izzivov in policijskega nasilja, napadli domove politikov.

TikTok, v lasti ByteDance, je začasno ukinil svojo funkcijo prenosa v živo v Indoneziji. Odločitev je bila sprejeta po protestih v državi. Funkcija bo po napovedih družbe ostala ukinjena nekaj dni.

V Indoneziji so protestniki na državni praznik piknikovali pred parlamentom, kritizirali ugodnosti politikov in zahtevali izpustitev pridržanih protestnikov. V Veliki Britaniji aktivisti pozivajo vodjo policije, naj dovoli protest Palestine Action brez aretacij. Po prepovedi Palestine Action so policisti po vsej državi aretirali več kot 700 ljudi, pri čemer so uporabljali protiteroristično zakonodajo.

Sindikati v romunski lokalni upravi so napovedali začetek stavke za nedoločen čas, ki se je začela v ponedeljek. Funkcionarji bodo prisotni na delovnem mestu, vendar ne bodo delali s strankami, s čimer izražajo nezadovoljstvo nad vladnim svežnjem ukrepov, ki ga ocenjujejo kot najhujši udarec lokalni upravi v zadnjih 35 letih. Protest organizira Unija sindikatov javnih uslužbencev in pogodbenih delavcev "Forța Legii".

TikTok je začasno ukinil funkcijo prenosa v živo v Indoneziji zaradi nasilnih protestov. Podjetje je sporočilo, da gre za dodaten varnostni ukrep. Hkrati je indonezijski predsednik Prabowo Subianto odpovedal potovanje na Kitajsko, kjer bi se moral udeležiti parade ob dnevu zmage, ki obeležuje 80. obletnico konca druge svetovne vojne.

V Kölnu je prišlo do nasilnih spopadov med policijo in protestniki na demonstracijah proti vojni in podjetju Rheinmetall. Protest se je sprevrgel v kaos, pri čemer je bilo več deset ljudi poškodovanih, vključno z dvanajstimi policisti. Policija je pridržala številne protestnike. Dogodek je povzročil precejšnje nemire v mestu.

V Izraelu so študenti blokirali avtoceste Ayalon in pozvali k stavki v šolah zaradi krize s talci. Zahtevajo, da vlada podpiše sporazum za zagotovitev vrnitve talcev in konča vojno. V Bangladešu so študenti univerze RU blokirali avtocesto v znak protesta proti napadu na Nura, pri čemer so vzklikali slogane proti fašizmu in nedejavnosti vlade. V Indiji pa so študenti trdili, da jim je državna fakulteta prepovedala udeležbo na podelitvi diplom zaradi protesta glede šolnin.

Iran je letos izvedel najmanj 841 usmrtitev, samo julija pa 100, kar ga uvršča med vodilne države v svetu po številu usmrtitev. Združeni narodi opozarjajo na porast državnih pobojev. V Koloradu je bil medtem požgan shod za izpustitev talcev, organizatorji pa se zaradi nenehnega nadlegovanja s strani protiizraelskih protestnikov selijo na drugo lokacijo.

Humza Yousaf je pozval škotskega tožilca, naj ne preganja protestnikov, ki mirno izražajo podporo prepovedani skupini Palestine Action. Teuta Hoxha iz Palestine Action Filton 24 že devet mesecev gladovno stavka v zaporu zaradi domnevne zlorabe protiterorističnih pooblastil. Pet članov skupine, ki podpira Palestine Action, je bilo aretiranih med policijskimi racijami pred načrtovano množično protestno akcijo proti prepovedi skupine.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k preiskavi Georgea Sorosa in njegovega sina Alexa na podlagi zveznega zakona o izsiljevanju (RICO), pri čemer ju obtožuje financiranja nasilnih protestov po ZDA. Trump je Sorosa označil za 'psihopata' in obljubil, da ju bo ustavil pri nadaljnjem delovanju. Kritiki opozarjajo, da je protisoroško razpoloženje postalo stalnica republikanske stranke, Sorosova fundacija pa obtožbe zavrača kot neutemeljene.

Indonezijske oblasti so po smrtonosnih protestih zaradi gospodarskih težav zaostrile varnostne ukrepe v Džakarti in drugod po državi. Protesti, v katerih je umrlo osem ljudi, so privedli do pozivov k umiritvi in preiskavi nasilja. General indonezijske policije Listyo Sigit Prabowo je policiste pozval k spoštljivemu ravnanju med protesti. Predsednik Prabowo Subianto je pripravil pomoč za žrtve protestov, vključno s civilisti in policisti. Študentske in civilnodružbene skupine so zaradi zaostrenih varnostnih razmer proteste preložile. V ZDA študija kaže, da partijska sovražnost spodbuja udeležbo v protestih.