Iranska policija (FARAJA) je v uradni izjavi poudarila svojo vlogo pri zaščiti državljanov in nacionalne varnosti po nedavnih gospodarskih protestih, ki so zajeli dele države. Tiskovni predstavnik policije je dejal, da so nekatere skupine namerno poskušale izvajati pritisk na civiliste ter storitvene in policijske centre, da bi stopnjevale krizo in ustvarile pogoje za domnevne žrtve. Po navedbah policije so bili ti ukrepi usmerjeni v pretvarjanje civilnih protestov v nerede in upore. Institucije so napovedale, da bodo odločno preprečile kakršne koli poskuse destabilizacije države, ki naj bi jih spodbujali tuji sovražniki. Organi pregona so obljubili, da bodo do konca ščitili javni red in podpirali prebivalstvo, hkrati pa opozorili pred izkoriščanjem legitimnih gospodarskih pritožb trgovcev in širše javnosti za doseganje političnih ciljev. Razmere na terenu ostajajo pod nadzorom varnostnih sil, ki poudarjajo razliko med mirnim izražanjem nezadovoljstva in nasilnimi izgredi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil ostro opozorilo iranskim oblastem, v katerem je napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje. Trump je v svojih objavah navedel, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« iranskemu ljudstvu, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim zatiranjem in ubijanjem mirnih protestnikov. Njegove grožnje prihajajo v času, ko Iran pretresajo najmnožičnejši protesti v zadnjih letih, ki so se sprva začeli zaradi visoke inflacije in gospodarske krize. Po poročanju tujih medijev so nemiri v Iranu v petih dneh zahtevali že najmanj sedem smrtnih žrtev, saj so se policijske sile na demonstracije odzvale z uporabo sile. Protestniki so na ulice Teherana in drugih večjih mest odšli predvsem zaradi nevzdržnih življenjskih pogojev, ki jih zaznamujejo 52-odstotna inflacija, pomanjkanje vode in energije ter zgodovinski padec vrednosti lokalne valute rial. Trumpova administracija je poudarila, da je vojska »pripravljena na ukrepanje«, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro obsodil ravnanje iranskih oblasti z udeleženci protivladnih protestov in napovedal možnost vojaškega posredovanja. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, če bo iranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem in pobijanjem mirnih protestnikov. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Iranu stopnjujejo nemiri, ki so po navedbah nekaterih tiskovnih agencij že zahtevali smrtne žrtve v mestih, kot so Lordegan, Azna in Kouhdasht. Medtem ko so nekateri ameriški mediji, predvsem NBC, sprva poročali, da gre zgolj za omejene demonstracije zaradi gospodarske krize, visoke inflacije in padca vrednosti valute, konkurenčne hiše poudarjajo širši politični značaj upora. Protestniki po državi namreč vse pogosteje vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju, kar kaže na preobrat iz ekonomskega nezadovoljstva v politično vstajo proti režimu. Trump je v svojem sporočilu izpostavil, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo prišlo do stopnjevanja nasilja s strani državnih sil.

Donald Trump je zaostril svojo retoriko proti Iranu in izjavil, da bodo ZDA 'prišle na pomoč' protestnikom, če bo Iran uporabil smrtonosno silo. Iranski uradniki so odgovorili, da bo vsako posredovanje ZDA destabiliziralo celotno regijo. Med protestniki in varnostnimi silami je prišlo do spopadov v več iranskih mestih, v katerih je bilo ubitih najmanj šest ljudi.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ostro posvaril iranske oblasti pred uporabo smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ZDA pripravljene posredovati in "rešiti" prebivalstvo, če bo iranski režim nadaljeval z uboji udeležencev demonstracij. Po navedbah opozicijske nevladne organizacije Hrana, ki deluje iz ZDA, je v zadnjih nemirih v Iranu umrlo najmanj sedem ljudi, 33 je bilo ranjenih, več kot sto pa pridržanih. Protesti v islamski republiki so izbruhnili predvsem zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske krize. Trumpove izjave povečujejo napetosti med državama, saj je nekdanji predsednik poudaril, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, če bo Iran ponovil prakso nasilnega zatiranja uporov. Iranske oblasti se na grožnje še niso uradno odzvale, vendar so v preteklosti podobna opozorila označile za vmešavanje v notranje zadeve države. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj se število žrtev med protestniki povečuje.

Po Trumpovi grožnji z intervencijo v primeru nasilja nad protestniki v Iranu, so se oglasili iranski voditelji z ostrimi odzivi. Svetovalec vrhovnega voditelja, Ali Šamkani, je opozoril, da bi vsakršno ameriško vmešavanje destabiliziralo regijo. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo, pri čemer naj bi protestniki metali kamenje in zažigali avtomobile.

Donald Trump je opozoril Iran pred ubijanjem mirnih protestnikov in dejal, da so ZDA "pripravljene in polne". Protesti, ki jih je povzročila inflacija, težave z zaposlitvami in padec valute, se širijo po več iranskih mestih. Trump je dejal, da bo ZDA priskočila na pomoč protestnikom, če bo Iran nanje streljal.

Donald Trump je z grožnjami Iranu zaostril položaj, kar so nekateri označili za hinavsko in kontraproduktivno dejanje. Iranski uradniki so izmenjali ostre grožnje z ZDA zaradi protestov, ki se širijo po državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je javno podprl protestnike v Iranu in tamkajšnjim oblastem zagrozil z neimenovanimi ukrepi, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem nemirov. Protesti, ki so v državi izbruhnili konec leta 2024 in trajajo že šesti zaporedni dan, so posledica globoke gospodarske krize in političnega zatiranja. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene pomagati miroljubnim demonstrantom, ki zahtevajo spremembe v državi. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami še dodatno zaostrile, saj je ameriški predsednik neposredno opozoril iranski režim pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad lastnim prebivalstvom. Medtem ko iranske oblasti poročajo o žrtvah in aretacijah, Bela hiša dogajanje pozorno spremlja in napoveduje možnost diplomatskih ali gospodarskih povračilnih dejanj. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj se protesti iz manjših mest širijo v večja središča, kar predstavlja resen izziv za tamkajšnjo vlado.

Iranski uradniki so ostro odgovorili na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možni intervenciji v Iranu, če bo vlada ubijala protestnike. Iranski predstavniki so opozorili, da bo vsaka ameriška intervencija prestopila »rdečo črto«.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že peti dan, razširili so se v Teheran in druga mesta zaradi gospodarskih težav. Poročajo o več mrtvih in ranjenih, vključno s pripadnikom IRGC. Trump je ponovil grožnje z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike, in dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene". Iranski uradnik je odgovoril, da ZDA in Izrael podžigajo proteste.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije. V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike ukrepale, če se bo stopnjevalo nasilje nad civilisti med uličnimi protesti. V Iranu se že več dni vrstijo protestni shodi, ki so jih sprožile hude gospodarske težave in nezadovoljstvo prebivalstva. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in ne bo dopustil nekaznovanega pobijanja mirnih protestnikov. Napetosti med državama so se povečale, ko so iz Teherana začela prihajati poročila o uporabi sile proti demonstrantom. Trumpova administracija je jasno sporočila, da represija ne bo ostala brez posledic, čeprav specifičnih ukrepov predsednik še ni opredelil. Iranske oblasti se medtem spopadajo z najobsežnejšimi notranjimi nemiri v zadnjem obdobju, ki so posledica visoke inflacije in pomanjkanja osnovnih dobrin.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

Širjenje protestov zaradi slabega gospodarskega stanja v Iranu je doseglo ruralne province, kjer je bilo v spopadih ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi med protestniki in varnostnimi silami so se zgodili v treh iranskih mestih. To so prve smrtne žrtve, odkar so se začeli protesti zaradi visokih življenjskih stroškov.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti v odgovor na val protestov začele pobijati mirne protestnike. Razmere v Iranu so se močno zaostrile, ko so sprva mirni shodi zaradi gospodarske krize in pomanjkanja prerasli v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Gre za največje demonstracije v državi v zadnjih treh letih, ki so se po poročilih aktivistov in uradnih organov že končale s smrtnimi žrtvami. Medtem ko iranske oblasti priznavajo eno smrtno žrtev, nevladne organizacije za varstvo človekovih pravic poročajo, da so varnostne sile ubile več ljudi. Trumpove izjave, v katerih je uporabil izraz 'pripravljeni in napolnjeni' (locked and loaded), pomenijo močno zaostritev retorike med Washingtonom in Teheranom. Protesti, ki jih poganja nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom, so se razširili po državi, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja odziv iranskega režima na zahteve državljanov po boljših življenjskih pogojih.

Iranski potrošniki so se le v minimalni meri odzvali na ponudbo uvoženega super bencina, saj je bila prodaja v primerjavi s celotno porabo goriva v državi skoraj nična. Glavni razlog za nizek interes so visoke in nestabilne cene, ki močno nihajo glede na menjalni tečaj tujih valut; liter goriva je v določenem obdobju stal 65.000 rialov, spet drugič pa narasel na 90.000 rialov. Dokler se tečaj valute ne bo stabiliziral, nadaljevanje prodaje po teh cenah po ocenah strokovnjakov ni smiselno. Kljub temu da gre za kakovostnejše uvoženo gorivo z višjim oktanskim številom, večina voznikov ni opazila bistvenih izboljšav pri delovanju motorjev. Izjemo predstavljajo le lastniki vozil z občutljivejšimi motorji, ki so zaznali manjšo razliko v zmogljivosti. Vlada je s to potezo poskušala razbremeniti domače rafinerije, vendar se je projekt zaradi visokih stroškov in majhnega povpraševanja izkazal za neuspešnega. To se neposredno navezuje na dogodke iz decembra 2025, ko so cene ob začetku prodaje že presegle prvotne napovedi.