V več iranskih mestih so se v zadnjih dneh močno razširili protesti, ki so jih sprva sprožili trgovci v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov in drastičnega upada vrednosti nacionalne valute. Gibanje, ki se je začelo 28. decembra, je hitro preraslo v širši upor proti režimu, na katerega so oblasti odgovorile s silovito represijo. Po zadnjih podatkih je število smrtnih žrtev doseglo skoraj 200, kar sproža resne pomisleke o morebitnem pokolu civilistov. Nevladne organizacije opozarjajo, da se razmere na terenu vztrajno poslabšujejo, saj se strah pred obsežnim prelivanjem krvi povečuje z vsakim dnem nadaljnjih spopadov med varnostnimi silami in protestniki. Protestno gibanje ni več omejeno zgolj na prestolnico, temveč se je razširilo v številna druga mesta po vsej državi, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z gospodarskim in političnim stanjem v državi. Iranski predsednik Masud Pezeškian se bo po napovedih o razmerah javno izrazil to nedeljo, ko naj bi nagovoril državljane. Mednarodna skupnost in humanitarne organizacije pozorno spremljajo dogajanje, saj represivni ukrepi režima ne kažejo znakov popuščanja, medtem ko se gospodarska kriza v Iranu še naprej poglablja.

Iranski teokratski režim je v četrtek ob 20. uri po lokalnem času popolnoma onemogočil dostop do svetovnega spleta in prekinil telefonske povezave za 85 milijonov prebivalcev države. Namen te drastične poteze je preprečiti širjenje posnetkov in informacij o vse obsežnejših protestih, ki so državo zajeli zaradi kritičnega gospodarskega stanja in padca vrednosti nacionalne valute. Prekinitev komunikacij sledi ustaljenemu vzorcu, ki ga oblasti uporabljajo za omejevanje organizacije demonstracij in prikrivanje dogajanja pred mednarodno javnostjo. Tokratna blokada vključuje tudi motenje signalov GPS, kar neposredno vpliva na delovanje satelitskega sistema Starlink, ki so ga protestniki v preteklosti uporabljali za obhajanje državne cenzure. Zaradi motenja signalov se sprejemniki Starlink ne morejo pravilno pozicionirati in povezati z nizkoorbitalnimi sateliti. Medtem ko država ostaja v informacijski temi, je iranska diaspora po vsem svetu izrazila globoko zaskrbljenost za usodo svojih bližnjih, saj so prekinjene tudi vse mednarodne telefonske linije. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele z gospodarskim nezadovoljstvom, a so prerasle v splošni upor proti državni ureditvi. Strokovnjaki opozarjajo, da popolna osamitev prebivalstva pogosto napoveduje nasilnejše posredovanje varnostnih sil, saj je brez spletne povezave neodvisno poročanje o žrtvah in morebitnih kršitvah človekovih pravic praktično onemogočeno. Režim v Teheranu se je za podobne ukrepe odločil že med preteklimi valovi nemirov, kar kaže na sistemsko uporabo digitalne represije.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v zaupnih poročilih podala mračno oceno kubanskega gospodarskega in političnega položaja, vendar hkrati ni potrdila predvidevanj predsednika Donalda Trumpa o skorajšnjem padcu tamkajšnjega režima. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z vsebino ocen, obveščevalci kljub hudi krizi ne vidijo neposrednih dokazov, da bi bila država na robu političnega zloma, kot je to namigoval predsednik Združenih držav Amerike po nedavnih vojaških dogodkih v Venezueli. Analize poudarjajo, da Kuba trpi zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin in energetske nestabilnosti, kar povečuje nezadovoljstvo med prebivalstvom. Kljub temu obveščevalna skupnost podaja mešane poglede na stabilnost vlade v Havani, saj režim ohranja močan nadzor nad varnostnimi silami in državnimi institucijami. To neskladje med uradno retoriko Bele hiše in ugotovitvami obveščevalcev nakazuje na kompleksnost zunanjepolitičnih izzivov v karibski regiji. Dokumenti še razkrivajo, da so razmere na Kubi tesno povezane z dogajanjem v Venezueli, ki je bila dolga leta ključna zaveznica in dobaviteljica nafte. Čeprav Trumpova administracija pritiska na Havano s ciljem spodbuditi demokratične spremembe, strokovnjaki opozarjajo, da zgolj gospodarski pritisk morda ne bo zadostoval za hitro zamenjavo oblasti, dokler vojska ostaja zvesta vodstvu države.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno zaostrili protivladni protesti, ki jih poganjata gospodarska kriza in nezadovoljstvo s režimom, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi, vključno s pripadniki varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij je življenje izgubilo najmanj šest pripadnikov varnostnih enot, skupno število ubitih med policisti in vojaki pa naj bi preseglo sto. Hkrati poročila navajajo, da je bilo v spopadih ubitih več sto protestnikov, tisoče pa so jih oblasti aretirale v poskusu zatrtja upora. Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je javnost pozvalo k identifikaciji osebam, ki jih označujejo za teroriste, medtem ko tožilstvo grozi z uvedbo smrtnih kazni za udeležence nemirov. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, so se hitro sprevrgli v širši upor proti vladajoči eliti, pri čemer protestniki opozarjajo na ukradeno prihodnost in nevzdržne življenjske razmere. Razmere se še naprej zaostrujejo, saj varnostne sile uporabljajo silo za razganjanje množic v več deset mestih po vsej državi. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje nemirov, ki so se začeli v začetku januarja, ko so varnostne sile s streljanjem na množice poskušale zadušiti prve večje shode. Kljub represivnim ukrepom, vključno z uporabo Revolucionarne garde, se val nezadovoljstva ni ustavil, temveč se je razširil v skoraj vsa večja urbana središča. Stopnjevanje nasilja in napovedi o smrtnih kaznih kažejo na odločenost režima, da upor zaduši z vsemi sredstvi, kar povečuje tveganje za nadaljnjo destabilizacijo regije.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je odzval na protivladne proteste v Teheranu in izrazil pripravljenost na dialog s protestniki. Demonstracije, ki so jih sprožili predvsem trgovci v središču prestolnice, so posledica globoke gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti domače valute rial. Pezeškian je v uradnem nagovoru pokazal določeno mero razumevanja za nezadovoljstvo državljanov in napovedal pogovore s političnimi odločevalci za reševanje nastale situacije. Kljub predsednikovi spravni drži ostaja nejasno, ali so protestniki pripravljeni na pogajanja z oblastmi, ki jih krivijo za dolgotrajno gospodarsko stagnacijo. Gospodarske razmere v Iranu so se v zadnjem obdobju močno poslabšale, kar je povzročilo visoko inflacijo in zmanjšanje kupne moči prebivalstva. Trenutni protesti predstavljajo enega prvih večjih preizkusov za Pezeškianovo administracijo pri obvladovanju notranjepolitičnih napetosti, ki izvirajo iz finančne nestabilnosti države.

Novi val protestov v Iranu je sprožila kombinacija gospodarskih težav, podnebnih sprememb in strahu pred vojno. Analitiki se sprašujejo, kako realen je politični preobrat v državi.

V Iranu se je razplamtel nov val protestov, ki so ga spodbudile nezadovoljne gospodarske razmere, pri čemer je prišlo do smrtne žrtve med pripadniki režimskih sil. Po uradnih poročilih je bil ubit član paramilitarne enote, ki je poskušala zadušiti demonstracije. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti širijo v različne dele države, kjer varnostne sile uporabljajo stroge ukrepe za vzpostavitev reda. Poročila z nekaterih drugih območij države navajajo, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile celo ostro strelivo, kar nakazuje na stopnjevanje nasilja in neizprosen odziv teheranskih oblasti na ljudsko nezadovoljstvo. Protestniki se na ulicah zbirajo zaradi visokih življenjskih stroškov in inflacije, kar se je sprevrglo v širši upor proti vladni politiki in represiji. Mednarodni opazovalci opozarjajo na morebitno nadaljnje zaostrovanje konfliktov med civilnim prebivalstvom in oboroženimi organi države.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro stopnjeval retoriko proti Teheranu in sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje varnostnih sil nad civilisti stopnjevalo. Napetosti so se razvnehale po tem, ko so se v več iranskih mestih razširili protesti zaradi gospodarskega kolapsa, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, številni drugi pa so bili aretirani. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške vojake ter oporišča na Bližnjem vzhodu. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in napovedal, da jih bodo varnostne sile ukrotile.

Število smrtnih žrtev v spopadih med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je naraslo. Predsednik ZDA Donald Trump je ponovil, da so Združene države "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran pobijal protestnike. Voditelj iranske opozicije Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.