Iranski teokratski režim je v četrtek ob 20. uri po lokalnem času prekinil internetne in telefonske povezave, s čimer je 85 milijonov prebivalcev popolnoma odrezal od preostalega sveta. Drastičen ukrep sledi stopnjevanju množičnih protestov, ki so jih sprožile kritične gospodarske razmere in hiter padec vrednosti nacionalne valute. Z blokado komunikacij želijo oblasti preprečiti deljenje posnetkov demonstracij ter omejiti pretok informacij o odzivu varnostnih sil na nemire. Prekinitev povezav je onemogočila celo uporabo satelitskega sistema Starlink, saj so oblasti začele motiti signale GPS, ki jih sprejemniki potrebujejo za vzpostavitev povezave s sateliti v nizki zemeljski orbiti. Ta poteza je povzročila precejšen preplah med iransko diasporo, ki je izgubila vsakršen stik s svojci v domovini. Strategija popolnega informacijskega mrka je postala uveljavljen del vladnega načrta za obvladovanje notranjih kriz in preprečevanje organizacije protestnih shodov. Dogajanje predstavlja nadaljevanje zaostrovanja razmer, ki smo mu bili priča že v začetku januarja, ko so se prvotno ekonomsko motivirani protesti prelevili v širši upor proti vladajoči ureditvi. Kljub mednarodnim prizadevanjem za zagotavljanje prostega dostopa do informacij iranske oblasti vztrajajo pri represivnih ukrepih, ki vključujejo tako fizično nasilje na ulicah kot digitalno osamitev celotnega naroda. Mednarodna skupnost dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo, saj informacijska blokada pogosto napoveduje še silovitejše zatiranje opozicije.

Iranska vojska je napovedala, da bo zaščitila strateško infrastrukturo in javno lastnino pred posledicami vsesplošnih protivladnih protestov, ki so v državi izbruhnili zaradi gospodarske krize in nezadovoljstva nad teokratsko ureditvijo. Po navedbah poročil so nemiri terjali že najmanj 65 smrtnih žrtev, vojska pa je državljane pozvala, naj preprečijo nadaljnje uničevanje premoženja. Dogajanje je neposredno povezano s stopnjevanjem napetosti, ki so se začele januarja 2026 s strmoglavim padcem vrednosti nacionalne valute rial in kasnejšo blokado spleta s strani režima. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v uradni izjavi izrazil trdno podporo Združenih držav Amerike »pogumnemu iranskemu ljudstvu«. Washington s temi izjavami stopnjuje diplomatski pritisk na Teheran, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama. Ameriška podpora protestnikom prihaja v času, ko se Iran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami preteklih sankcij, ki so močno oslabile državno gospodarstvo. Iranski vojaški vrh poudarja, da je vojska pripravljena varovati nacionalne interese, medtem ko opozicijski viri poročajo o številnih aretacijah in nasilnem zatiranju demonstracij v več kot 100 mestih. Napetosti v državi so posledica dolgotrajnih sporov glede jedrskega programa in pogojev za pogajanja z Zahodom, ki so se v preteklosti redno prekinjala zaradi pogojevanja odprave sankcij in zahtev po spoštovanju pravic do obogatitve urana.

Pakistansko zunanje ministrstvo je svojim državljanom svetovalo, naj se zaradi nestabilnih varnostnih razmer in nasilnih protestov izogibajo vsem nenujnim potovanjem v Iran. Ukrep so sprejeli po tem, ko so se v sosednji državi močno razširili nemiri, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize, visokih cen in pomanjkanja, nato pa so prerasli v vsesplošen upor proti iranskemu režimu. Pakistansko veleposlaništvo in konzulati v Iranu so v nujnem obvestilu pozvali svoje državljane k skrajni previdnosti in omejitvi gibanja. Iranske oblasti so medtem napovedale ostrejše ukrepe za zatrtje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih letih. Iranska vojska je izdala opozorilo, da bo režim uporabil vsa razpoložljiva sredstva za vzpostavitev reda, medtem ko se nemiri širijo v več kot sto mest po vsej državi. Stopnjevanje napetosti je sprožilo tudi odziv mednarodne skupnosti; Združene države Amerike so javno izrazile podporo protestnikom in obsodile ravnanje iranskih oblasti. Dogajanje v Iranu predstavlja resno grožnjo stabilnosti v regiji, saj se država bori s strmoglavim padcem vrednosti nacionalne valute rial in vse večjo izolacijo. Zaradi zaostrenih varnostnih razmer in odločitve Teherana, da onemogoči dostop do spleta, so tuja diplomatska predstavništva v pripravljenosti na morebitno nadaljnje zaostrovanje krize, ki bi lahko vodilo v humanitarno katastrofo ali širši regionalni konflikt.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v zaupnih poročilih podala mračno oceno kubanskega gospodarskega in političnega položaja, vendar hkrati ni potrdila predvidevanj predsednika Donalda Trumpa o skorajšnjem padcu tamkajšnjega režima. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z vsebino ocen, obveščevalci kljub hudi krizi ne vidijo neposrednih dokazov, da bi bila država na robu političnega zloma, kot je to namigoval predsednik Združenih držav Amerike po nedavnih vojaških dogodkih v Venezueli. Analize poudarjajo, da Kuba trpi zaradi pomanjkanja osnovnih dobrin in energetske nestabilnosti, kar povečuje nezadovoljstvo med prebivalstvom. Kljub temu obveščevalna skupnost podaja mešane poglede na stabilnost vlade v Havani, saj režim ohranja močan nadzor nad varnostnimi silami in državnimi institucijami. To neskladje med uradno retoriko Bele hiše in ugotovitvami obveščevalcev nakazuje na kompleksnost zunanjepolitičnih izzivov v karibski regiji. Dokumenti še razkrivajo, da so razmere na Kubi tesno povezane z dogajanjem v Venezueli, ki je bila dolga leta ključna zaveznica in dobaviteljica nafte. Čeprav Trumpova administracija pritiska na Havano s ciljem spodbuditi demokratične spremembe, strokovnjaki opozarjajo, da zgolj gospodarski pritisk morda ne bo zadostoval za hitro zamenjavo oblasti, dokler vojska ostaja zvesta vodstvu države.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Iranski uradniki so kritizirali Trumpovo grožnjo posredovanja ZDA v Iranu, če bo Iran nasilno zatrl protestnike. Opozorili so, da bi vsako ameriško posredovanje destabiliziralo regijo in zagrozili s povračilnimi ukrepi proti ameriškim bazam in vojakom na Bližnjem vzhodu. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Iranski režim je v petek v odgovor na stopnjevanje protivladnih protestov po vsej državi skoraj popolnoma prekinil dostop do svetovnega spleta, telefonske povezave in odpovedal številne letalske lete. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij ter omejiti širjenje informacij o dogajanju v tujino, medtem ko je vrhovni voditelj države protestnikom izrekel ostro opozorilo. Ukrep sledi večdnevnim nemirom, ki so se iz prvotnega nezadovoljstva nad gospodarsko krizo sprevrgli v splošni upor proti teokratskemu sistemu. Prekinitev komunikacij je Iran praktično odrezala od zunanjega sveta v času, ko se protesti širijo v vedno večja mesta. Po poročanju tujih agencij so oblasti blokirale tudi kritično infrastrukturo, kar vpliva na logistiko in promet. Vrhovni voditelj je v svojem nagovoru protestnike označil za grožnjo nacionalni varnosti, kar po mnenju opazovalcev nakazuje na možnost še brutalnejšega obračunavanja z demonstranti v prihodnjih dneh. Dogajanje predstavlja enega največjih izzivov za iransko vodstvo v zadnjih letih. Zaradi popolne informacijske blokade je težko natančno oceniti število žrtev ali obseg aretacij, vendar poročila s terena nakazujejo na vsesplošno prisotnost varnostnih sil na ulicah večjih mest, vključno s Teheranom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj so tovrstni ukrepi v preteklosti pogosto napovedovali obsežno nasilje državnih organov.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v luči vsesplošnih protivladnih protestov po državi pozval k enotnosti in za nemire neposredno obtožil tuje velesile. Po poročanju uradnih virov je Khamenei demonstracije označil za tuji projekt, ki ga spodbujajo nasprotniki teokratskega režima, hkrati pa je napovedal oster odziv varnostnih sil na to, kar je imenoval teroristična dejanja. Teheran se trenutno spopada z eno največjih groženj svoji avtoriteti v zadnjih letih, saj so protesti zajeli številna mesta, režim pa se je nanje odzval z blokado dostopa do spleta. Demonstracije, ki so sprva izbruhnile zaradi gospodarske krize in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial, so se hitro sprevrgle v širši upor proti političnemu vodstvu države. Kljub stopnjevanju represije in omejevanju komunikacij protestniki še naprej vztrajajo na ulicah, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z versko in politično ureditvijo Irana. Khamenei je v svojem nagovoru poudaril, da gre za poskuse destabilizacije države s strani zunanjih sovražnikov, kar je običajna retorika režima ob notranjih nemirih. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj napovedi o strožjem varnostnem ukrepanju povečujejo tveganje za množične kršitve človekovih pravic in nadaljnje žrtve med civilisti. Situacija v Iranu ostaja nestabilna, saj režim poskuša z vsemi sredstvi, vključno s popolno digitalno izolacijo države, zatreti upor in vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi gospodarske krize, razširili v najobsežnejše nemire v zadnjih letih, kar je iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Khameneija spodbudilo k ostrim obtožbam na račun tujih sil. Khamenei je protestnike označil za orodje sovražnih sil, predvsem Združenih držav Amerike, in predsednika Donalda Trumpa neposredno obtožil vmešavanja v notranje zadeve države. Iranska vojska je ob tem napovedala strožje ukrepe za zaščito javne lastnine in strateške infrastrukture, medtem ko se po državi krepijo pozivi k padcu klerikalnega režima. Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi izjavami o podpori "pogumnemu iranskemu ljudstvu" dodatno zaostril odnose, vendar je hkrati presenetil z zadržanostjo do prestolonaslednika v izgnanstvu Reze Pahlavija. Trump je zavrnil srečanje s Pahlavijem, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem iskanju dogovora z obstoječimi iranskimi elitami po zgledu njegove pretekle politike do Venezuele. Kljub temu je ameriška administracija z zunanjim ministrom Marcom Rubiom na čelu javno podprla demonstrante, kar Teheran interpretira kot neposreden napad na suverenost države. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj se protesti kljub poskusom zatiranja in omejevanja dostopa do spleta nadaljujejo. Medtem ko izgnani princ Pahlavi poziva ZDA k posredovanju, se režim v Teheranu pripravlja na uporabo vseh razpoložljivih sredstev za ohranitev oblasti. Nekatera poročila celo namigujejo, da se vrhovni voditelj pripravlja na morebiten beg v Rusijo, če bi prišlo do popolnega zloma režima, kar kaže na resnost trenutne krize.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu in dejal, da so ZDA pripravljene posredovati, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov, so zahtevali smrtne žrtve.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so jih sprožili visoki življenjski stroški in gospodarska kriza, razširili v vsesplošen upor, v katerem je po zadnjih poročilih življenje izgubilo že najmanj 217 ljudi. Demonstranti so v več mestih napadli vladna poslopja, policijske postaje in javno infrastrukturo, pri čemer so vzklikali slogane proti režimu. Oblasti so se na nemire odzvale z nasilnim zatiranjem in uvedbo skoraj popolne blokade svetovnega spleta, ki traja že več kot 12 ur, s čimer želijo preprečiti organizacijo novih shodov in širjenje informacij v tujino. Kljub prizadevanjem režima, da bi z informacijskim mrkom zadušil upre, se protesti nadaljujejo že drugi teden in so zajeli državo v doslej največjem obsegu. Poročila navajajo obsežno gmotno škodo na bankah, mošejah in bolnišnicah, tarča napadov pa so bila tudi gasilska in reševalna vozila. Med žrtvami naj bi bilo po navedbah nekaterih virov tudi najmanj devet otrok, medtem ko se varnostne sile spopadajo s protestniki v skoraj vseh večjih mestih. Dogajanje predstavlja enega največjih izzivov za iransko teokratsko ureditev v zadnjem obdobju. Medtem ko so se demonstracije začele zaradi ekonomskega nezadovoljstva, so hitro prerasle v politične zahteve po spremembi režima. Mednarodni opazovalci in organizacije za spremljanje spleta opozarjajo, da popolna prekinitev povezav močno otežuje neodvisno preverjanje števila žrtev in obsega nasilja na ulicah.

Večje letalske družbe iz Turčije in zalivskih držav so 9. januarja odpovedale številne lete v iranska mesta zaradi zaostrovanja protivladnih protestov in obsežnih motenj v komunikacijskih omrežjih. Družba Turkish Airlines je odpovedala najmanj 17 letov, načrtovanih za petek in soboto, medtem ko so podobne ukrepe sprejeli tudi prevozniki iz Združenih arabskih emiratov in Katarja. Čeprav uradnih pojasnil o razlogih za odpovedi podjetja niso podala, so odločitve neposredno povezane z varnostnimi tveganji in nestabilnostjo v državi. Protesti, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere in visoki življenjski stroški, so se razširili po celotnem Iranu. Po dostopnih podatkih je nasilje med nemiri terjalo že najmanj 42 smrtnih žrtev, več tisoč ljudi pa je bilo pridržanih. Iranske oblasti so se na krizo odzvale z uvedbo popolne zatemnitve spleta na državni ravni, kar otežuje pretok informacij in koordinacijo dejavnosti, hkrati pa povečuje tveganje za mednarodne potnike. Odpovedi letov najbolj prizadenejo prometna vozlišča v Dubaju in Istanbulu, ki služijo kot glavna vrata za vstop v Iran. Letalski prevozniki pozorno spremljajo situacijo, saj se protesti kljub strogim vladnim ukrepom in komunikacijski blokadi še naprej krepijo. Turistični in poslovni sektor v regiji pričakujeta nadaljnje motnje, dokler se varnostne razmere v iranskih mestih ne stabilizirajo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v petek neposredno obtožil predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa za spodbujanje množičnih protivladnih protestov, ki so zajeli Iran. Khamenei je v javnem nagovoru dejal, da protestniki z uničevanjem lastnih ulic zgolj skušajo ugoditi ameriškemu predsedniku, medtem ko je iransko pravosodje napovedalo odločno in neusmiljeno kaznovanje vseh udeležencev nemirov. Razmere v državi so se zaostrile po večdnevnih spopadih, v katerih je po poročilih tujih medijev življenje izgubilo že najmanj 45 ljudi, režim pa je odgovoril s skoraj popolno blokado spleta. Protesti, ki so se sprva začeli 28. decembra zaradi visokih cen osnovnih dobrin in inflacije, so hitro prerasli v najresnejši izziv iranskemu klerikalnemu vrhu v zadnjih letih. Demonstranti so v številnih mestih zažigali vladna poslopja in celo javno izražali podporo nekdanjemu šahu, kar je bilo v preteklosti strogo kaznovano dejanje. Medtem ko se nasilje na ulicah stopnjuje, je Donald Trump iranske oblasti opozoril, da bo za morebitne poboje civilistov sledilo strogo maščevanje, čeprav Bela hiša uradno zavzema previdno stališče glede neposrednega vojaškega posredovanja. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so evropski voditelji Iran pozvali k spoštovanju pravice do mirnega zbiranja. V podporo iranskemu ljudstvu so se zbrali tudi izseljenci po vsem svetu, med drugim v Združenih državah Amerike, kjer opozarjajo na humanitarno krizo in informacijsko osamitev države. Kljub stopnjevanju retorike med Teheranom in Washingtonom ostaja negotovo, ali bodo protesti dovolj močni, da bi dejansko ogrozili stabilnost islamske republike.

Nemško kmetijstvo se v zadnjem obdobju spopada z močnim upadom proizvajalnih cen, kar resno ogroža stabilnost kmetijskih gospodarstev. Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBV), je opozoril na zaostrene razmere v panogi, kjer se pridelovalci soočajo z vse nižjimi odkupnimi cenami svojih proizvodov. Ta trend neposredno vpliva na likvidnost in dolgoročni razvoj kmetij, ki že tako delujejo v zahtevnih gospodarskih razmerah. Posebej kritične so razmere v vinogradništvu, ki ga po besedah Rukwieda pretresa zgodovinska kriza. Poleg splošnega pritiska na cene se vinski sektor sooča s spremenjenimi potrošniškimi navadami in visokimi stroški pridelave, kar postavlja številne družinske kmetije pred težke odločitve o nadaljevanju dejavnosti. Predsednik združenja je poudaril, da so potrebni sistemski ukrepi za zaščito kmetijskega sektorja, ki predstavlja ključni steber nemškega gospodarstva in prehranske varnosti.

V Iranu so se dvanajsto noč zapored nadaljevali množični protivladni protesti, ki so državo pahnili v najhujšo notranjo krizo v zadnjih desetletjih. Demonstracije, ki so se sprva začele v Teheranu zaradi nezadovoljstva trgovcev nad poglabljanjem gospodarske krize in strmim padcem vrednosti nacionalne valute riala, so se hitro razširile po celotni državi. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z represivnimi ukrepi, vključno z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta in informacijsko blokado, medtem ko so s terena poročali o gorečih zgradbah in spopadih. Zaradi stopnjevanja nasilja se je povečal tudi mednarodni pritisk na teheranski režim. Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil grožnje z uporabo sile in napovedal ostre povračilne ukrepe v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti. Razmere so tesno povezane s predhodnimi obveščevalnimi in jedrskimi napetostmi med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, kar dodatno zaostruje varnostno situacijo v regiji. Kriza v Iranu odraža globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad gospodarskim upravljanjem in politično izolacijo države. Medtem ko vlada poskuša zatreti proteste s silo in digitalno cenzuro, mednarodna skupnost svari pred nadaljnjo destabilizacijo, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za svetovni energetski trg in regionalno varnost na Bližnjem vzhodu.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Iranske oblasti so zaradi širjenja množičnih protivladnih protestov po celotni državi uvedle skoraj popolno blokado dostopa do spleta. Po podatkih neodvisnih opazovalnih organizacij, kot je NetBlocks, se je povezljivost znižala na vsega tri odstotke običajne ravni, kar je onemogočilo komunikacijo z zunanjim svetom in medsebojno usklajevanje protestnikov. Demonstracije, ki so se sprva začele zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti nacionalne valute rial, so se v zadnjih dneh razširile v več kot 170 krajev in prerasle v splošen upor proti teokratskemu režimu. Kljub informacijskemu molku in grožnjam z uporabo sile so se protesti ponoči nadaljevali, pri čemer so poročali o požarih in spopadih v večjih mestih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru zavzel neomajno stališče in proteste označil za delo zunanjih sovražnikov, hkrati pa napovedal, da se režim ne bo umaknil. Aktivisti in organizacije za človekove pravice opozarjajo, da bi lahko zatemnitev informacij služila kot krinka za nasilno zatrtje upora, v katerem je po nekaterih navedbah življenje izgubilo že več deset ljudi. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj je trenutna blokada spleta ena najstrožjih v zgodovini države, primerljiva le z ukrepi med nemiri leta 2019. Prekinjene so tudi telefonske povezave, kar močno otežuje preverjanje informacij o dejanskem številu žrtev in obsegu nasilja na ulicah iranskih mest. Protestniki kljub temu ostajajo na ulicah, kar kaže na globoko nezadovoljstvo z versko in politično elito v Teheranu.