Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je odzval na incidente v Novem Pazarju, kjer so bile aretirane štiri osebe, napovedane pa so tudi dodatne aretacije. Vučić je poudaril, da si ljudje želijo miru in da bo država poskrbela za njihovo varnost. Ob tem je opozoril, da nihče ni močnejši od države in da se bo država odločno odzvala proti nasilnim blokaderjem in njihovim podpornikom. Predsednik je za TV Informer spregovoril tudi o infrastrukturnih projektih v Novem Pazarju in Pešterski planoti.

Armenija in Združene države Amerike so v Washingtonu predstavile okvirni sporazum o izvedbi projekta »Trumpova pot za mednarodni mir in blaginjo« (TRIPP), ki predvideva vzpostavitev ključnega prometnega koridorja skozi Južni Kavkaz. Po navedbah armenskega zunanjega ministrstva bo Jerevan Združenim državam Amerike podelil 74-odstotni delež v razvojnem podjetju TRIPP Development Company, ki bo projekt upravljalo z zakupom zemljišč za obdobje 49 let. Armenija bo obdržala preostalih 26 odstotkov lastništva, hkrati pa bo ohranila popoln mejni in carinski nadzor nad potjo, ki bo potekala prek njenega ozemlja. Armenski premier Nikol Pašinjan je poudaril, da si država želi v projekt pritegniti tudi Evropsko unijo, saj to pobudo vidi kot priložnost za institucionalizacijo miru z Azerbajdžanom. Dogovor sledi nedavnemu parafiranju mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, ki sta ga državi dosegli ob posredovanju ameriškega predsednika. Jerevan s tem projektom krepi svojo zunanjepolitično usmeritev proti Zahodu, hkrati pa poudarja načelo vzajemnosti pri upravljanju infrastrukture. Glede vloge Ruske federacije je armenski zunanji minister Ararat Mirzojan pojasnil, da neposredno sodelovanje Moskve v projektu ni bilo predmet pogovorov. Čeprav je Rusija izrazila pripravljenost na razpravo o svoji vlogi pri projektu, je Mirzojan izključil možnost njenega neposrednega vstopa v upravljanje koridorja. Projekt TRIPP tako predstavlja pomemben geopolitični premik v regiji, kjer je imela Rusija zgodovinsko prevladujoč vpliv na varnostno in prometno arhitekturo.

V severovzhodni Tajski je žerjav padel na potniški vlak in ubil najmanj 22 ljudi. Številka naj bi se še povečala, saj reševalci še vedno odstranjujejo trupla iz razbitin vlaka.

Guverner Džakarte Pramono Anung in njegov namestnik Rano Karno sta v sredo, 14. januarja 2026, uradno začela odstranjevati betonske stebre propadlega projekta enotirne železnice (monorail) na ulici Rasuna Said v južnem delu prestolnice. Projekt, ki je stal nedokončan več kot dve desetletji, je dolga leta kazil podobo mesta in oviral prometni pretok na eni ključnih mestnih žil. Po navedbah mestnih oblasti bo odstranitev stebrov del širše prenove območja, ki vključuje popravilo cestišč, ureditev kanalizacije, pločnikov in javne razsvetljave ter ozelenitev okolice. Načelnik oddelka za promet Syafrin Liputo je ocenil, da se bo po odstranitvi ovir pretočnost prometa na tem odseku izboljšala za približno 18 odstotkov. Celotna sanacija območja naj bi bila po načrtih končana do septembra 2026. Slovesnosti ob začetku rušenja se je udeležil tudi nekdanji guverner Sutiyoso, med čigar mandatom se je gradnja prvotno začela. Stanovalci in uporabniki ceste so potezo pozdravili, saj so stebri več kot 21 let veljali za simbol neučinkovitosti in neestetskosti v središču indonezijske metropole. Dela izvaja oddelek za javno infrastrukturo (Dinas Bina Marga), ki zagotavlja, da med procesom ne bo prihajalo do popolnih zaprtij cest.

Predsednik Donald Trump je s svojo kampanjo 'Make America Healthy Again' (MAHA) dosegel zmago, saj je Steak 'n Shake napovedal, da bo stregel Coca-Colo z realnim sladkorjem v steklenicah. Medtem so pomembne figure madžarske opozicije opozorile ameriške demokrate, naj se hitro organizirajo proti tveganju avtoritarnega razvoja v primeru Trumpovega predsedovanja. V Los Angelesu so bile na Trumpov ukaz 40 dni nameščene tisoče zveznih vojakov, vendar so pridržali le eno osebo. Bela hiša je tudi sporočila, da so Trumpu diagnosticirali kronično vensko insuficienco, kar je označila za benigno in pogosto stanje, še posebej pri ljudeh nad 70 let.

Zagon megalomanskega projekta Stuttgart 21 je bil ponovno preložen, saj naj bi se vlaki v novo podzemno postajo pripeljali šele decembra 2026, vendar ne vsi. Nemške železnice (Deutsche Bahn) so sporočile, da bo postaja sprva odprta le delno, kar predstavlja poraz za podjetje. Del regionalnega prometa bo do julija 2027 še vedno uporabljal staro glavno postajo. Ta delna zamuda naj bi zmanjšala potrebo po popolnih zaporah in omogočila nemoteno dokončanje projekta, čeprav obstaja možnost nadaljnjega naraščanja stroškov. Stroški projekta so že večkrat eksplodirali, kar je bil eden izmed razlogov za nenehne preložitve.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je vložil tožbo proti administraciji Donalda Trumpa, ker je ta prekinila financiranje projekta hitre železnice v višini 929 milijonov dolarjev. Administracija je to odločitev utemeljila z zamudami in previsokimi stroški projekta, ki naj bi po prvotnih ocenah stal 33 milijard dolarjev, sedaj pa se stroški dvigujejo na 130 milijard dolarjev. Newsom je dejal, da je Trumpova odločitev povračilni ukrep, saj Kalifornija in zvezna vlada pogosto nasprotujeta pri okoljskih in imigracijskih politikah.

Kitajska je zagotovila, da gradnja jezu na zgornjem toku reke Brahmaputra v Tibetu ne bo vplivala na Indijo in Bangladeš. Trdi namreč, da bo projekt celo pomagal pri preprečevanju naravnih nesreč. Peking je s temi izjavami naslovil pomisleke sosednjih držav glede možnih posledic na vodni tok in okolje.

Več občinskih in regionalnih organov v ZDA in Kanadi je pregledalo svoje prakse ravnanja s trdnimi odpadki. BI Council razpravlja o zmanjševanju količine odpadkov, zlasti o ločevanju reciklabilnih in organskih odpadkov ter o možnostih pregleda zakonodaje. V Vermontu lokalna mreža spodbuja ponovno uporabo in popravila za zmanjšanje odpadkov. Boston bo začel zaračunavati kazni podjetjem za kopičenje smeti. Medtem pa se Duluth območje sooča s spremembami v odlaganju odpadkov zaradi polne zmogljivosti odlagališča. V kanadski provinci pa si prizadevajo za pretvorbo odpadkov v gospodarsko rast s tehnologijami, kot je pogon na lesne odpadke iz gradbeništva in rušenja ter uporaba organskih materialov. V LaGrange se bo začel obsežen projekt obnove in čiščenja jarkov, vreden 1,32 milijona dolarjev, ki naj bi izboljšal drenažo.

Združeno kraljestvo je dokončno potrdilo naložbo v jedrsko elektrarno Sizewell C, projekt, vreden 38 milijard funtov (51 milijard dolarjev). Ta odločitev je ključnega pomena za doseganje energetskih in podnebnih ciljev države, saj bo nova elektrarna prispevala k zanesljivi oskrbi z energijo. Finančna sredstva za projekt so bila zagotovljena s strani kanadskega pokojninskega sklada La Caisse, kar je omogočilo vladi, da je dala končno zeleno luč za ta pomembni infrastrukturni projekt.

Mestni svet zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija (Städtetag NRW) je pozval k ustanovitvi lastne deželne železniške družbe, s katero bi izboljšali zanesljivost in kakovost lokalnega potniškega prometa. Predstavniki mest so prepričani, da bi deželna vlada morala prevzeti neposredno odgovornost za organizacijo in financiranje železniških povezav, namesto da se zanaša zgolj na zunanje izvajalce in zvezne strukture. Glavni cilj predloga je zagotoviti točnejše vlake in boljšo usklajenost voznih redov, kar bi povečalo privlačnost javnega prevoza za prebivalce. Svet poudarja, da trenutna ureditev ne zagotavlja zadostne stabilnosti, saj se potniki pogosto srečujejo z zamudami in odpovedmi voženj. Z ustanovitvijo deželnega podjetja bi Severno Porenje - Vestfalija pridobilo večji nadzor nad vzdrževanjem infrastrukture in razporeditvijo sredstev, kar je ključno za dolgoročni razvoj mobilnosti v regiji. Predlog prihaja v času, ko se celotna Nemčija spopada z izzivi posodabljanja železniškega omrežja in prehoda na trajnostne oblike prevoza.

Prefekt departmaja Tarn, Laurent Buchaillat, je vložil tožbo zaradi klevetanja proti Bernardu d'Ingrandu, lastniku gradu Scopont v Maurens-Scopontu. Grad je bil na začetku julija prizorišče protesta "Turboteuf" proti gradnji avtoceste A69 med Toulousom in Castresom, kjer se je zbralo okoli tisoč ljudi. Tožba sledi izjavam d'Ingranda v časopisu Canard Enchainé, ki jih prefektura označuje kot "hud napad na čast žandarmerije".

Turkmenistan in Afganistan sta okrepila sodelovanje na področju energetskega projekta TAPI in trgovinskih pobud. Hkrati so Uzbekistan, Pakistan in Afganistan podpisali tripartitni okvirni sporazum za razvoj študije izvedljivosti za železniški projekt Trans-Afghan. Ti sporazumi poudarjajo strateško prizadevanje za izboljšanje regionalne povezljivosti in gospodarskega razvoja med državami Srednje in Južne Azije.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je imenoval 21 članov Sveta za mladinske pobude, ki ga sestavljajo študenti, uspešni mladi podjetniki, raziskovalci, umetniki ter državljanski in okoljski aktivisti. Svet bo oblikoval politike za prihodnost Črne gore, s poudarkom na znanju, idejah in uspehih mladih.

Filipinski predsednik je podprl javno ogorčenje nad korupcijo pri projektih za obvladovanje poplav, vendar je poudaril, da bi morali protesti potekati mirno.

Občina Girne je pričela z ureditvenimi deli na trgu Ramadan Cemil. Projekt, imenovan »Projekt ureditve trga Ramadan Cemil«, se izvaja v skladu z odločitvijo prometnega odbora, kot so sporočili iz občine.

Evropska poslanka Silvija Sardone iz italijanske Lige je Evropskemu parlamentu poslala pismo, v katerem sprašuje, katere ukrepe namerava EU sprejeti proti začasnim prištinskim institucijam, da bi Srbom na Kosovu zagotovili polne demokratične in politične pravice v skladu z evropskimi standardi.

Kitajska je v ponedeljek uradno zavrnila proteste Indije glede infrastrukturnih dejavnosti v dolini Šaksgam in kritike glede gospodarskega koridorja med Kitajsko in Pakistanom (CPEC). Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je poudarila, da omenjeno območje pripada Kitajski, zato so gradbeni posegi na lastnem ozemlju po njenih besedah povsem upravičeni. Peking s tem vztraja pri svoji suverenosti nad regijo, ki je bila predmet sporazuma s Pakistanom iz leta 1963. Indijska stran je pred tem ostro obsodila kitajske projekte in poudarila, da si pridržuje pravico do zaščite svojih interesov na območju, ki ga smatra za neodtujljiv del zveznih ozemelj Džamu in Kašmir ter Ladak. New Delhi vztrajno zavrača legitimnost kitajsko-pakistanskega sporazuma o meji, ki ga označuje za nezakonitega in neveljavnega. Indijsko zunanje ministrstvo je prav tako ponovilo svoje nasprotovanje projektu CPEC, saj ta poteka čez ozemlje, ki si ga lasti Indija. Diplomatski spor med jedrskima silama ponovno zaostruje razmere v širši regiji Kašmirja, kjer se prepletajo interesi treh držav. Medtem ko Kitajska nadaljuje s širitvijo svoje pobude Pas in pot prek spornega ozemlja, Indija krepi svojo retoriko o ozemeljski celovitosti. Trenutne napetosti odražajo dolgotrajno nezaupanje in neuspešna prizadevanja za dokončno določitev meja v visokogorskem svetu.

Univerza za tehnologijo v Durbanu (DUT) je izdala izjavo za javnost, v kateri zavrača obtožbe, ki jih je objavil medij iz Johannesburga, v zvezi z infrastrukturnim projektom DUT355, ki poteka na kampusih Steve Biko in Indumiso. Univerza skuša s tem popraviti napačne informacije, ki so se pojavile v javnosti glede projekta.

Na Filipinih so se 21. septembra 2025 odvijali množični protesti v več mestih, vključno z Manilo, Cebu in Baguiom. Tisoči Filipincev so izrazili svoje nezadovoljstvo in zahtevali spremembe. Hkrati se je država soočala s super tajfunom Ragasa, ki je dodatno obremenil vlado predsednika Ferdinanda Marcosa mlajšega. Javnost pozorno spremlja odziv vlade na naravno nesrečo, še posebej v luči preteklih korupcijskih škandalov, povezanih s projekti za obvladovanje poplav.