Teheran je v ponedeljek uradno potrdil, da ohranja diplomatsko komunikacijo z Združenimi državami Amerike. Do vzpostavitve stikov prihaja v času, ko ameriški predsednik Donald Trump napoveduje možnost ostrega odziva in celo vojaškega posredovanja zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu. Trenutni nemiri po ocenah analitikov predstavljajo eno najresnejših groženj iranskemu verskemu vrhu od islamske revolucije leta 1979. Kljub zaostreni retoriki predsednika Trumpa, ki je prek družbenih omrežij opozoril, da so ZDA vojaško pripravljene na odgovor, iranske oblasti trdijo, da znotraj njihove vlade in vojske ne prihaja do razkolov. Washington pozorno spremlja razmere, saj poročila o smrtnih žrtvah med protestniki stopnjujejo mednarodni pritisk na Teheran. Napetosti so se še dodatno poglobile po Trumpovih napovedih o blokadi morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Diplomatski viri poročajo o tajnih stikih med državama, s katerimi poskušajo preprečiti neposreden vojaški spopad. Medtem ko Washington poudarja zaščito pravic protestnikov, Teheran opozarja, da bi vsakršno ameriško vmešavanje destabiliziralo širšo bližnjevzhodno regijo. Položaj ostaja negotov, saj so ZDA v preteklosti že dokazale pripravljenost na uporabo gospodarskih in vojaških sredstev za dosego svojih ciljev v regiji.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v zadnji izjavi za javnost opozoril Združene države Amerike, da je Islamska republika Iran v celoti pripravljena na morebiten vojaški spopad. Aragči je poudarila, da je država trenutno še bolje pripravljena na vojno, kot je bila med lanskimi konflikti z Izraelom, in s tem odgovoril na morebitne namere Washingtona po preizkušanju iranske vojaške moči. Teheran s tem stopnjuje svojo retoriko v času napetih odnosov z zahodnimi silami. Obenem je zunanji minister ostro obsodil nedavne incidente na iranskem veleposlaništvu v Londonu, kjer so nasprotniki iranskih oblasti domnevno oskrunili državno zastavo. Aragči je zaradi neustreznega zagotavljanja varnosti s strani britanskih oblasti opozoril na možnost evakuacije diplomatskega osebja in zaprtja veleposlaništva v Združenem kraljestvu. Po njegovih besedah gre za resne varnostne pomanjkljivosti, ki neposredno vplivajo na diplomatske odnose. Najnovejše grožnje prihajajo po obdobju intenzivnih izraelskih in ameriških napadov na iranske jedrske objekte, ki so povzročili znatno gmotno škodo. Kljub temu Teheran vztraja pri svojem jedrskem programu in bogatenju urana, kar Aragči označuje za vprašanje nacionalnega ponosa. Retorika ministrstva kaže na odločenost Irana, da kljub vojaškim in kibernetskim pritiskom ne popusti pri svojih strateških ciljih na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo novih carin v višini 25 odstotkov na ves uvoz iz držav, ki opravljajo kakršne koli posle z Islamsko republiko Iran. Ukrep, ki je po Trumpovih besedah začel veljati takoj, predstavlja nov mehanizem pritiska na države, ki sodelujejo s Teheranom, saj bodo te posledično kaznovane pri trgovanju z Združenimi državami Amerike. Čeprav predsednik ni neposredno navedel seznama držav, bi odločitev lahko močno prizadela ključne ameriške trgovinske partnerice, vključno s Kitajsko, Indijo, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Novi trgovinski ukrepi so bili sprejeti v času, ko Trumpova administracija stopnjuje retoriko proti iranskemu režimu zaradi nasilnega zatiranja notranjih protestov. Washington s temi potezami poskuša popolnoma izolirati Teheran in mu onemogočiti dostop do mednarodnih finančnih tokov, hkrati pa sili druge svetovne velesile v izbiro med iranskim trgom in dostopom do ameriškega gospodarstva. Odločitev je na svetovnih trgih povzročila precejšnjo negotovost, saj podrobnosti o izvajanju carin in njihovem natančnem obsegu ostajajo nejasne. Analitiki opozarjajo, da bi takšna politika lahko sprožila nove trgovinske vojne, zlasti s Kitajsko, ki velja za največjo uvoznico iranske nafte. Medtem ko Trump hkrati nakazuje možnost pogovorov o denuklearizaciji, v ozadju še vedno ostajajo grožnje z morebitnimi vojaškimi napadi na iranske cilje. Takšen nepredvidljiv pristop k zunanji politiki in trgovini povzroča nemir med vlagatelji in bi lahko vodil do večjih motenj v globalnih dobavnih verigah.

Kampanja za jedrsko razorožitev (CND) je pozvala britansko vlado k uradni izjavi o vrnitvi ameriškega jedrskega orožja v Veliko Britanijo, zahtevajoč transparentno razpravo in glasovanje v parlamentu. To sledi medijskim poročilom o premikih visoko prioritetnih ameriških transportnih letal. Medtem je poročilo opozicijskega medija Iran International razkrilo, da je izraelski raketni napad tik pred prekinitvijo ognja ubil višjega iranskega jedrskega znanstvenika Mohammada Reza Sadigha, ki je bil vpleten v tajni iranski program orožja.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Glede na satelitske posnetke, ki jih je analiziral Associated Press, je Iran verjetno izvedel neprijavljeno testiranje raket v svojem vesoljskem pristanišču Imam Khomeini. To poudarja prizadevanja Teherana za ohranjanje svojega orožarskega programa.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je javno napovedal, da bo odziv Teherana na kakršno koli obliko agresije oster in brezkompromisen. Njegova izjava je bila neposreden odgovor na nedavna opozorila ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Pezeškian je poudaril, da Islamska republika Iran ne bo dopustila kršenja svoje suverenosti in da so njene obrambne zmogljivosti pripravljene na morebitne konflikte. Istočasno je iranski zunanji minister Abas Aragči naslovil pismo na zunanje ministre več držav, v katerem jih je pozval k uradni obsodbi groženj, ki jih Združene države Amerike usmerjajo proti Teheranu. Iranska diplomacija s tem poskuša pridobiti mednarodno podporo in izolirati Washington v času naraščajočih napetosti. Teheran trdi, da retorika ZDA spodkopava regionalno stabilnost in krši mednarodna pravna načela.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Po srečanju z Benjaminom Netanjahujem je Donald Trump opozoril Iran, da bodo Združene države izvedle nove vojaške udare, če bo Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Trump je izjavil, da bodo ZDA napadle Iran, če bo ta poskušal obnoviti svoj program balističnih raket ali jedrski program.

Izrael je v stanju visoke pripravljenosti zaradi možnosti ameriškega vojaškega posredovanja v Iranu, kjer se oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih letih. Ameriški predsednik Donald Trump je bil po poročanju virov že seznanjen z možnostmi za vojaške udare, potem ko je večkrat javno podprl protestnike in iransko vodstvo opozoril pred uporabo sile. Razmere so se zaostrile po poročilih o več kot 500 smrtnih žrtvah med demonstranti in uvedbi popolne zatemnitve komunikacij po vsej državi. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je v odzivu na grožnje napovedal, da bo Teheran izvedel preventivne napade na ameriške in izraelske cilje, če bo zaznal neposredno nevarnost napada. Po njegovih besedah bodo ameriške enote v regiji in država Izrael postale legitimne tarče, v kolikor se bo Washington odločil za vojaško posredovanje. Iranske oblasti za podpihovanje nemirov neposredno obtožujejo Združene države Amerike in Izrael, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo do kritične točke. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta po dostopnih informacijah že opravila posvetovanja o morebitnem posredovanju. Izrael, ki je že v preteklosti izvajal napade na iransko infrastrukturo, pozorno spremlja premike iranskih oboroženih sil. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Teheranom, vključno z napovedmi o preventivnih udarih, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt, ki bi lahko neposredno vključil ameriške sile na Bližnjem vzhodu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je svojemu kabinetu poročal o vsebini nedavnih pogovorov z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki so bili osredotočeni na vprašanje Irana. Netanjahu je v svojem nagovoru poudaril, da se nahajajo v zgodovinskem trenutku, ter izrazil neposredno podporo trenutnim protestom v Iranu, ki so posledica gospodarskih težav prebivalstva. Izraelski voditelj je dogajanje označil za priložnost za spremembe in se s tem odkrito vmešal v notranjepolitične zadeve Teherana. Poleg podpore protestnikom je Netanjahu ponovil ostra stališča glede iranskega jedrskega programa. Od Teherana je ponovno zahteval popolno ustavitev bogatenja urana in odstranitev vseh zalog iz države, kar ostaja ključna točka izraelske zunanje politike. Pogovori s Trumpom nakazujejo na usklajevanje nove, ostrejše strategije med Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki bi lahko vključevala večji pritisk na iranske oblasti v prihodnjem mandatu ameriške administracije.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump leta 2026 prejel izraelsko nagrado za mir, s čimer je prekinil dolgoletno tradicijo. Trump je izrazil presenečenje in ganjenost nad nagrado ter nakazal možnost obiska Izraela ob podelitvi. Med srečanjem na Floridi je Trump opozoril Hamas, da bo »drago plačal«, če se ne bo razorožil, in Iranu zagrozil z novim napadom. Netanjahu je Trumpa označil za »heroja«, brez katerega Izrael danes ne bi obstajal.

Donald Trump je ponovil, da so ZDA pripravljene podpreti nov obsežen napad na Iran, če ta obnovi svoj jedrski program. Ponovno je pozval Hamas k razorožitvi in jih opozoril na "pekel", če tega ne storijo. Trump in Netanyahu sta govorila o premirju v Gazi in opozorila Iran.