Iranski zunanji minister Abas Aragči posvaril ZDA pred pripravljenostjo na vojno

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je v ponedeljek tujim diplomatom sporočil, da so razmere v državi pod popolnim nadzorom, potem ko so protivladni protesti postali nasilni. Araqchi je poudaril, da so varnostne sile aretirale številne operativce, ki jih je označil za teroriste, ter napovedal, da bo dostop do spleta v kratkem ponovno vzpostavljen. Kljub napetostim je Teheran izrazil pripravljenost na pogovore z Združenimi državami Amerike, vendar pod lastnimi pogoji. Najnovejši val nemirov se je stopnjeval po daljšem obdobju gospodarske nestabilnosti, ki so jo povzročile mednarodne sankcije in padec vrednosti nacionalne valute. Iranske oblasti trdijo, da so protesti spodbujeni od zunaj, medtem ko poročila s terena kažejo na visoko stopnjo nezadovoljstva prebivalstva nad teokratsko ureditvijo. Araqchi je v televizijskem nagovoru zagotovil, da država ostaja stabilna in da bodo varnostni ukrepi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja. Diplomatska prizadevanja za umiritev razmer so tesno povezana z iranskimi jedrskimi ambicijami in zahtevami po odpravi ameriških sankcij. Iran vztraja pri svoji pravici do obogatitve urana in poudarja, da se ne bo uklonil vojaškim pritiskom. Trenutna situacija kaže na kompleksno prepletanje notranjepolitične krize in zunanjepolitičnih pogajanj, kjer Teheran uporablja retoriko nadzora za utrjevanje svoje pogajalske pozicije na mednarodnem prizorišču.

Izrael je svojo nacionalno varnostno napravo postavil v stanje visoke pripravljenosti zaradi stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu in možnosti vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da judovska država pozorno spremlja razmere, obenem pa je izrazil podporo iranskim državljanom v njihovem prizadevanju za svobodo. Povišanje stopnje pripravljenosti sledi pogovorom med Netanjahujem in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom o morebitni vlogi ZDA pri dogodkih v Teheranu. Iranski politični vrh, vključno s predsednikom Masudom Pezeškijanom in zunanjim ministrom Abasom Aragčijem, je za spodbujanje nemirov neposredno obtožil Združene države Amerike in Izrael. Teheran trdi, da ima dokaze o vpletenosti tujih sil, ki naj bi prek infiltratorjev stopnjevale nasilje. Iranske oblasti so ob tem jasno opozorile, da se bodo v primeru morebitnega ameriškega napada odzvale s povračilnimi ukrepi proti Izraelu, kar še povečuje tveganje za izbruh širšega regionalnega konflikta. Obenem je Izrael okrepil svoja mednarodna zavezništva, saj sta premier Netanjahu in nemški minister za notranje zadeve Alexander Dobrindt podpisala varnostni pakt. Sporazum je usmerjen proti grožnjam Irana in njegovih regionalnih zaveznikov, kot so Hezbolah, Hamas in Hutiji. Nemčija je s tem potrdila svojo globoko zavezanost varnosti Izraela, kljub predhodnim nesoglasjem glede izvoza orožja. Izraelska vlada je svojim ministrom sicer naročila, naj se vzdržijo obsežnih javnih komentarjev o notranjih zadevah Irana, da ne bi dodatno zaostrovali napetosti.

Izrael je v stanju visoke pripravljenosti zaradi možnosti ameriškega vojaškega posredovanja v Iranu, kjer se oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih letih. Ameriški predsednik Donald Trump je bil po poročanju virov že seznanjen z možnostmi za vojaške udare, potem ko je večkrat javno podprl protestnike in iransko vodstvo opozoril pred uporabo sile. Razmere so se zaostrile po poročilih o več kot 500 smrtnih žrtvah med demonstranti in uvedbi popolne zatemnitve komunikacij po vsej državi. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je v odzivu na grožnje napovedal, da bo Teheran izvedel preventivne napade na ameriške in izraelske cilje, če bo zaznal neposredno nevarnost napada. Po njegovih besedah bodo ameriške enote v regiji in država Izrael postale legitimne tarče, v kolikor se bo Washington odločil za vojaško posredovanje. Iranske oblasti za podpihovanje nemirov neposredno obtožujejo Združene države Amerike in Izrael, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo do kritične točke. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta po dostopnih informacijah že opravila posvetovanja o morebitnem posredovanju. Izrael, ki je že v preteklosti izvajal napade na iransko infrastrukturo, pozorno spremlja premike iranskih oboroženih sil. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Teheranom, vključno z napovedmi o preventivnih udarih, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt, ki bi lahko neposredno vključil ameriške sile na Bližnjem vzhodu.