Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo novih carin v višini 25 odstotkov na ves uvoz iz držav, ki opravljajo kakršne koli posle z Islamsko republiko Iran. Ukrep, ki je po Trumpovih besedah začel veljati takoj, predstavlja nov mehanizem pritiska na države, ki sodelujejo s Teheranom, saj bodo te posledično kaznovane pri trgovanju z Združenimi državami Amerike. Čeprav predsednik ni neposredno navedel seznama držav, bi odločitev lahko močno prizadela ključne ameriške trgovinske partnerice, vključno s Kitajsko, Indijo, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati.
Kronologija dogodkov
-
3. jan. 2026 :
Trump zagrozil z vojaškim posredovanjem.
Predsednik Trump je iranskim oblastem ostro zagrozil z uporabo vojaške sile, če bodo nadaljevale z nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov. Teheran je na grožnje odgovoril s pozivom Združenim narodom k ukrepanju.
-
31. jul. 2025 :
Zaostritev trgovinske politike in pritisk na Iran.
Trumpova administracija je uvedla dodatne carine na brazilske izdelke in hkrati sankcionirala iransko ladjarsko mrežo. Ti ukrepi so bili del širše strategije gospodarskega pritiska, ki je vključevala tudi omejevanje prodaje iranske nafte.
Novi trgovinski ukrepi so bili sprejeti v času, ko Trumpova administracija stopnjuje retoriko proti iranskemu režimu zaradi nasilnega zatiranja notranjih protestov. Washington s temi potezami poskuša popolnoma izolirati Teheran in mu onemogočiti dostop do mednarodnih finančnih tokov, hkrati pa sili druge svetovne velesile v izbiro med iranskim trgom in dostopom do ameriškega gospodarstva. Odločitev je na svetovnih trgih povzročila precejšnjo negotovost, saj podrobnosti o izvajanju carin in njihovem natančnem obsegu ostajajo nejasne.
Analitiki opozarjajo, da bi takšna politika lahko sprožila nove trgovinske vojne, zlasti s Kitajsko, ki velja za največjo uvoznico iranske nafte. Medtem ko Trump hkrati nakazuje možnost pogovorov o denuklearizaciji, v ozadju še vedno ostajajo grožnje z morebitnimi vojaškimi napadi na iranske cilje. Takšen nepredvidljiv pristop k zunanji politiki in trgovini povzroča nemir med vlagatelji in bi lahko vodil do večjih motenj v globalnih dobavnih verigah.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Ukrep neposredno vpliva na globalne trgovinske tokove in Evropsko unijo, ki je pomembna trgovinska partnerica tako ZDA kot nekaterih držav, ki sodelujejo z Iranom. Za Slovenijo kot izvozno usmerjeno gospodarstvo lahko vsaka destabilizacija svetovnih trgov in uvedba protekcionističnih ukrepov pomeni posredno gospodarsko škodo.
Poleg tega morebitno zaostrenje odnosov med ZDA in Kitajsko zaradi teh carin vpliva na cene energentov in surovin na evropskem trgu, kar neposredno občutijo slovenska podjetja in potrošniki. Slovenija kot članica EU sledi skupni trgovinski politiki, zato bi morebitni povračilni ukrepi prizadeli celotno regijo.
