Ameriški predsednik Donald Trump je po četrtkovem srečanju v Beli hiši od voditeljice venezuelske opozicije in prejemnice Nobelove nagrade za mir Maríe Corine Machado prejel njeno medaljo, ki pripada temu odlikovanju. Trump je dejanje označil za čudovito gesto in se Machadovi javno zahvalil na svojem družbenem omrežju, kjer je zapisal, da mu je medaljo podelila za delo, ki ga je opravil. Predstavniki Bele hiše so potrdili, da namerava predsednik Trump odličje obdržati. Dogodek je sprožil razprave o pravni naravi takšnega prenosa, saj je Norveški Nobelov odbor že pred časom pojasnil, da Nobelove nagrade ni mogoče preklicati, deliti ali prenašati na druge osebe. Kljub tem opozorilom Trump vztraja pri sprejetju simbola nagrade, kar je napovedal že v začetku meseca v enem izmed svojih televizijskih nastopov. Medtem ko Machado s tem dejanjem krepi zavezništvo z Washingtonom v boju proti venezuelskemu režimu, Trump dejanje izkorišča za potrditev lastnih diplomatskih prizadevanj. Srečanje v Beli hiši se je odvilo v času napetih mednarodnih odnosov, ko Združene države Amerike krepijo svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu z napotitvijo letalonosilk. Čeprav je gesta Machadove predvsem simbolne narave, predstavlja pomemben politični signal podpore Trumpovi administraciji s strani venezuelskih opozicijskih sil. Viri blizu predsednika so za ameriške medije potrdili, da bo medalja ostala v Trumpovi lasti kot priznanje njegovim dosežkom na svetovnem odru.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Washingtonu od voditeljice venezuelske opozicije Maríe Corine Machado prejel njeno medaljo Nobelove nagrade za mir. Trump je dogodek označil za čudovito gesto in zatrdil, da si priznanje zasluži zaradi svojih prizadevanj pri končanju številnih oboroženih spopadov po svetu. Kljub predsednikovemu navdušenju pa je Nobelov odbor iz Osla nemudoma podal pojasnilo glede narave same nagrade. Nobelov center za mir je v uradni izjavi poudaril, da status lavreata ni prenosljiv. Čeprav fizična medalja lahko zamenja lastnika, naslov dobitnika Nobelove nagrade za mir ostaja vezan na prvotnega prejemnika, v tem primeru na Marío Corino Machado. S tem so jasno zavrnili interpretacijo, da bi Trump z izročitvijo predmeta uradno postal dobitnik tega prestižnega mednarodnega priznanja. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni javnosti. Medtem ko so Trumpovi privrženci potezo pozdravili kot priznanje njegovi zunanji politiki, so kritiki, zlasti iz Rusije in Norveške, dejanje označili za nesmiselno ali celo za poskus laskanja ameriškemu voditelju. Norveški odbor je potrdil, da Trump medaljo lahko obdrži kot osebno darilo, vendar to ne vpliva na uradni seznam dobitnikov nagrade.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v Beli hiši predala svojo Nobelovo nagrado za mir. Machado je upala, da bo v zameno za nagrado pridobila Trumpovo podporo v Venezueli po padcu Madurovega režima, vendar ni prejela zagotovil.

Po poročanju Fox News-a je ameriški predsednik Donald Trump sprejel medaljo Nobelove nagrade za mir od venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado med njenim obiskom v Beli hiši. Podrobnosti o srečanju in predaji nagrade so razkrile različne ruske in ukrajinske medijske hiše.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval mednarodno skupnost, naj prizna de facto delitev Cipra in s tem severni, turški del otoka kot samostojno državo. Erdogan je svojo izjavo podal med obiskom na Severnem Cipru ob 51. obletnici turške vojaške intervencije leta 1974. Turčija je takrat okupirala severni del Cipra kot odgovor na propadli puč grško-ciprskih nacionalistov, ki so si prizadevali za združitev otoka z Grčijo. Trenutno Republiko Ciper, članico Evropske unije, priznavajo na jugu otoka, medtem ko je na severu ustanovljena "Turška republika Severni Ciper", ki jo priznava le Ankara.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Maria Corina Machado se je v četrtek v Beli hiši sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ob tej priložnosti mu je podarila svojo medaljo Nobelove nagrade za mir kot priznanje za njegov domnevni prispevek k svobodi Venezuele. Srečanje so v Beli hiši označili za pozitivno, čeprav je Trump pred tem javno izrazil prepričanje, da bi moral nagrado prejeti on, saj naj bi v času svojega mandata končal osem vojn. Simbolna gesta je sprožila številne kritike in polemike tako v mednarodni javnosti kot v institucijah, ki podeljujejo to prestižno priznanje. Nobelov inštitut je ob tem pojasnil, da so njihove odločitve dokončne in da nagrade ni mogoče prenašati, deliti ali odvzeti, zato Machado kljub predaji medalje ostaja edina uradna nosilka naziva. Kritiki so dejanje označili za nepotrebno ponižanje in poskus pridobivanja naklonjenosti ameriške administracije, medtem ko so se na Norveškem odzvali s prezirom do takšnega razvrednotenja nagrade. Dogodek odraža napete odnose med venezuelsko opozicijo, ki si prizadeva za strmoglavljenje režima Nicolasa Madura, in ameriško politiko. Čeprav so se pojavila ugibanja o morebitni delitvi nagrade, pravila Nobelovega sklada tega ne dopuščajo. Analitiki opozarjajo, da gre predvsem za politično potezo Machado, s katero želi utrditi zavezništvo z Washingtonom v boju za demokratični prehod v domovini, vendar pa je s tem tvegala ugled v mednarodnih diplomatskih krogih.

Frankfurt in širša regija Ren-Majna sta bila prvič v zgodovini izbrana za svetovno prestolnico oblikovanja (World Design Capital). Gre za pomemben mednarodni naziv, ki ga prvič prejema nemško mesto in njegova okolica. Izbor poudarja pomen regije kot inovativnega središča, kjer se oblikovanje uporablja za izboljšanje gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja državljanov. Hesenski minister za gospodarstvo je ob tem izrazil izjemno zadovoljstvo in poudaril, da ta naziv predstavlja veliko priložnost za celotno regijo. Po njegovih besedah bo projekt omogočil dodatno prepoznavnost lokalnemu gospodarstvu in kreativnim industrijam na svetovnem zemljevidu. Naziv svetovne prestolnice oblikovanja se podeljuje bienalno in spodbuja mesta k uporabi oblikovalskih procesov za reševanje urbanih izzivov.

Najboljši bosanskohercegovaški nogometni sodnik Irfan Peljto je prejel veliko priznanje s strani Mednarodne nogometne zveze (FIFA), saj je sodil na Svetovnem prvenstvu v Čilu. Peljto je s svojo ekipo že večkrat dokazal svojo kakovost, kar je ponovno potrdila FIFA.

Pred tridesetimi leti je Saltillo v nogometnem svetu oživel z ustanovitvijo profesionalnega moštva, ki je mladim igralcem ponudilo novo priložnost po koncu univerzitetne kariere, s čimer je mesto postalo znano po svojih »dinozavrih«. Vzporedno je mehiški nogometaš Gilberto Mora prejel izjemno priznanje s strani priznanih trenerjev, kot sta André Jardine in Nicolás Estevéz. Estevéz, trener América, ga je označil za »dragulj« in pozval Mehiko, naj ga »skrbi«, kar priča o njegovem izjemnem talentu in potencialu na mednarodni ravni.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je v uradni izjavi poudarila, da Nikolas Maduro nima demokratične legitimnosti za vodenje Venezuele. Izjava prihaja v času stopnjevanja napetosti in poročil o odstavitvi oziroma aretaciji dosedanjega predsednika. Evropska unija je ob tem vse vpletene strani pozvala k skrajni zadržanosti, preprečevanju nasilja ter doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Bruselj že dalj časa opozarja na nepravilnosti v venezuelskem političnem procesu, sedaj pa pozorno spremlja hiter razvoj dogodkov na terenu. Kallasova je izpostavila, da je EU že večkrat podvomila v legitimnost Madurove oblasti, trenutne razmere pa zahtevajo miren prehod in zaščito človekovih pravic vseh državljanov. Evropska diplomacija si prizadeva za stabilizacijo države, ki jo že leta pesti globoka politična in gospodarska kriza.

Slovenija je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila trdno podporo enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril nujnost spoštovanja mednarodno priznanih meja, s čimer se je Ljubljana pridružila večini držav članic, ki nasprotujejo nedavnemu izraelskemu priznanju odcepljene pokrajine Somaliland. Izredno zasedanje je bilo sklicano kot neposreden odziv na diplomatsko potezo Izraela, ki je sprožila val kritik v mednarodni skupnosti. Slovenija je v svojem nastopu poudarila, da tovrstna enostranska dejanja spodkopavajo stabilnost v regiji Afriškega roga. Diplomatska prizadevanja so bila usmerjena v preprečevanje stopnjevanja napetosti, saj Somalija dejanje Izraela razume kot očitno kršitev svoje suverenosti in invazijo na svojo ozemeljsko celovitost. Večina mednarodnih akterjev, vključno z Evropsko unijo, ostaja enotna v stališču, da je treba spore reševati v okviru dialoga in spoštovanja listine Združenih narodov.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil začasni predsednici Delcy Rodríguezovi, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala 'prav'. V Italiji so potekale velike ljudske manifestacije v podporo Maduru, ki jih italijanski mediji niso poročali.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Albanska ministrica za Evropo in zunanje zadeve Elisa Spiropali je v uradni izjavi izrazila polno podporo Albanije odločnemu ukrepanju Združenih držav Amerike v Venezueli. Podpora sledi operaciji ameriških specialnih sil, v kateri je bil aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo. Spiropali je poudarila, da Albanija trdno stoji ob strani predsedniku Donaldu Trumpu in državnemu sekretarju Marcu Rubiu pri njunih prizadevanjih za končanje delovanja, ki ga je opisala kot narko-teroristični režim v Venezueli. Albansko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za ključen korak v boju proti avtoritarizmu in kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki. Uradna Tirana se je s tem dejanjem jasno pozicionirala kot tesna zaveznica ameriške zunanje politike na Balkanu, pri čemer izpostavlja nujnost mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju demokratične stabilnosti in pravne države. Odločitev za javno podporo aretaciji odraža usklajenost albanske diplomacije z interesi Washingtona v regiji in širše. Ameriške oblasti so akcijo utemeljile z obtožbami o vpletenosti Madurovega režima v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja ameriškega pritiska na Caracas, ki so ga spremljale grožnje z vojaškim posredovanjem in obtožbe o uporabi fentanila kot kemičnega orožja. Albanija s svojo izjavo potrjuje svojo vlogo strateške partnerice ZDA, ki brez zadržkov podpira njihove najostrejše zunanjepolitične ukrepe.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura pozvala izvoljenega predsednika Edmunda Gonzáleza Urrutio, naj nemudoma prevzame vodenje države. Machado je poudarila, da je napočil čas za svobodo Venezuele, medtem ko je González Urrutia državljane obvestil, da so pripravljeni na obsežno operacijo obnove naroda. Dogajanje so podprle tudi sosednje in regionalne države, vključno s Panamo in Ekvadorjem. Panamski predsednik José Raúl Mulino je izrazil podporo urejenemu in legitimnemu procesu tranzicije oblasti, ekvadorsko zunanje ministrstvo pa je v uradni izjavi podprlo vrnitev demokratičnih institucij v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj opozicija zahteva uveljavitev izidov zadnjih volitev, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo Nicolása Madura po njegovem domnevnem pridržanju. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj za zamenjavo socialističnega režima, ki so ga v zadnjih mesecih močno stopnjevale tudi napovedi o morebitnem posredovanju Združenih držav Amerike.