APDEJT.si

Poljski premier Donald Tusk je sabotažo železniške proge med Varšavo in Lublinom, ki se je zgodila v nedeljo, označil za ruski državni terorizem. V nagovoru v parlamentu je Tusk pozval k enotnosti proti poskusom Moskve, da bi zasejala razdor v Evropi, Ukrajini in med Poljaki.

Nathan Gill, nekdanji vodja stranke Reform UK v Walesu in nekdanji evropski poslanec, je bil obsojen na deset let in pol zapora zaradi sprejemanja podkupnin v zameno za izjave v Evropskem parlamentu, ki so podpirale Rusijo. Gill je priznal krivdo za osem točk obtožnice, ki se nanašajo na obdobje med decembrom 2018 in julijem 2019. Prejel je najmanj 40.000 funtov od Olega Vološina, ki naj bi bil povezan z Rusijo. Policija opozarja na ruske poskuse podkupovanja britanskih poslancev z namenom spodkopavanja demokracije.

Madžarski premier Viktor Orban je ocenil, da bodo prihodnji tedni ključni za konec vojne v Ukrajini, glede na ameriški osnutek načrta za prekinitev spopadov. Predstavniki Evropske unije so poudarili, da o načrtu niso bili obveščeni in bodo o njem razpravljali na vrhu G20 v Južni Afriki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek o novem ameriškem mirovnem načrtu govoril s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzom in britanskim premierjem Keirom Starmerjem. Po pogovoru so se strinjali, da mora biti izhodišče za mirovna pogajanja trenutna linija spopadov.

Ameriški State Department je izdal nova pravila za ameriška veleposlaništva in konzulate, ki sodelujejo pri pripravi letnega poročila o človekovih pravicah po svetu. ZDA opozarjajo, da bi lahko države, ki izvajajo politike, ki spodbujajo rasno ali spolno raznolikost, enakost in vključenost, pa tudi tiste, ki subvencionirajo splav, bile obtožene kršenja človekovih pravic.

Predsednik vlade Robert Golob bo prihodnji petek na delovnem obisku v Nemčiji, kjer ga bo sprejel nemški kancler Friedrich Merz. Obisk so potrdili tako v uradu nemškega kanclerja kot v Golobovem kabinetu.

V Zagrebu je 40-letni tuji državljan z urejenim prebivališčem na Hrvaškem verbalno in fizično napadel 74-letno slovensko državljanko in jo huje poškodoval. Policija državljanstva napadalca ni razkrila.

Namestnik slovaškega ministra za obrambo Igor Melicher je v televizijski razpravi izjavil, da bi bilo za Slovaško najboljše, če bi Ukrajina prišla pod popoln vpliv Rusije. Njegova izjava je sprožila kritike opozicije. Ukrajina se od februarja 2022 brani pred rusko agresijo.

Ruske oborožene sile so izvedle en obsežen in šest skupinskih napadov na cilje v Ukrajini med 15. in 21. novembrom. Napadi so bili odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte na ruskem ozemlju. Cilji so bili obrati vojaško-industrijskega kompleksa, energetska infrastruktura, ki jih podpira, transportna infrastruktura, ki jo uporablja ukrajinska vojska, lokacije za sestavljanje in shranjevanje brezpilotnih letalnikov ter začasne baze ukrajinskih formacij, nacionalistov in tujih plačancev.

Iranski minister za zunanje zadeve, Sid Abas Irakči, je izjavil, da Združene države Amerike in tri evropske države skupaj poskušajo obsoditi Iran v svetu zaradi iranskega jedrskega programa. Irakči je poudaril, da Iran ne želi ustvariti nove krize in da zahodne države ne razumejo iranske dobre volje.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je sporočil, da je njegova vlada razporedila "težko orožje in rakete" na ključnih območjih države. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Ruska drsna bomba je zadela stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Zaporožje in ubila pet ljudi, deset pa ranila, med njimi tudi najstnico. Napad se je zgodil po objavi podrobnosti ameriškega načrta za končanje vojne. Ukrajinski uradniki preučujejo predloge, predsednik Volodimir Zelenski pa pričakuje pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Ruski zračni napad na Zaporožje na jugu Ukrajine je zahteval najmanj pet življenj, več ljudi je bilo ranjenih. O ranjenih poročajo tudi iz Odese. Ruske oblasti so sporočile, da sta bili v napadu ukrajinskega drona na jugu Rusije ranjeni dve osebi.

Podpredsednik CNN, Alexandra Banner, je ponovila poročanje o izjavi podpredsednika JD Vancea, v kateri je izrazil upanje, da se bo njegova hindujska žena spreobrnila v krščanstvo. Njegovi komentarji so sprožili negativen odziv v Indiji in razpravo o medverskih porokah.

Izraelska vojska je sporočila, da je na jugu Gaze ubila pet palestinskih skrajnežev, ki jih je označila za teroriste. Do incidenta je prišlo po dveh dneh zračnih napadov na območje Gaze in na izraelski strani razmejitvene črte.

Nekdanji kancler Olaf Scholz je v Schwerinu dejal, da je bila dolga odvisnost Nemčije od ruskih dobav energentov napaka in da si je prizadeval za LNG terminale že dolgo pred vojno v Ukrajini. Razprava je potekala v povezavi s plinovodom Severni tok 2.

ZDA naj bi Ukrajini predstavile mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump in ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil željo po "dostojnem miru" in napovedal pogovore z ameriškim predsednikom. Moskva zaenkrat načrta ne komentira. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi ta načrt sprejela do Dneva zahvalnosti.

V Gazi se pojavljajo različne oborožene skupine, nekatere naj bi podpiral Izrael, ki se borijo proti Hamasu. Po začetku prekinitve ognja je bilo v izraelskih akcijah ubitih več kot 300 ljudi. Hamas je opozoril na "nevarno zaostrovanje" po izraelskih zračnih napadih, v katerih je bilo ubitih 28 Palestincev.

Hrvaška elektroprivreda (HEP) meni, da je v slabšem položaju v primerjavi z drugimi elektroenergetskimi podjetji v Federaciji BiH, zlasti zaradi spornega dela nadomestila v višini 10 milijonov evrov za uporabo vode iz Buškega jezera. Po tožbi Livna in Tomislavgrada je HEP izrazil pripravljenost za dogovor.