Indonezijsko generalno tožilstvo (Kejagung) je znova sklicalo M. Riza Chalida, osumljenca v primeru korupcije v naftni industriji, in ga pozvalo, naj se 4. avgusta udeleži zaslišanja. To je že tretji poziv za zaslišanje. Pred tem so potrdili, da se je Riza Chalid nahajal v Maleziji, potem ko je bil viden tudi v Singapurju in na Japonskem.

Mehika je uspešno pridobila 12 milijard dolarjev prek predkapitaliziranih obveznic za krepitev državnega naftnega podjetja Pemex. Sekretariat za finance je potrdil pridobitev sredstev, ki so namenjena podpori podjetju.

Podjetje Precision Drilling je v drugem četrtletju zabeležilo nižji dobiček kot leto prej. Podobno se je dobiček indijske letalske družbe IndiGo v prvem četrtletju zmanjšal za 29 odstotkov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, prihodki pa so padli za skoraj 7,5 odstotka. Medletno je IndiGo poročal o 20,26-odstotnem padcu dobička v primerjavi z 2,729 milijarde rupij v enakem obdobju lani.

Naftna industrija Srbije (NIS) je v prvem polletju leta 2025 v zahtevnem makroekonomskem okolju izpolnila svoje cilje, da ohrani stabilnost na domačem trgu, zagotovi redno dobavo vseh vrst goriv in ohrani socialno stabilnost zaposlenih. Kljub izkazani izgubi na koncu prvega polletja so bili ti cilji doseženi.

Ameriški predsednik Donald Tramp je ostro kritiziral britanske davke na naftno industrijo v Severnem morju, saj meni, da so ti previsoki in »izgubljajo vsak smisel«. Poudaril je, da bi Velika Britanija morala znižati dajatve, s čimer bi spodbudila izkoriščanje bogatih naftnih virov, ki jih premore to območje.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da po pogovorih z ameriškimi uradniki v New Yorku pričakuje pozitivno rešitev glede visokih ameriških carin na uvoz blaga iz Srbije. Minister za finance ZDA pa je odpovedal srečanje z Vučićem glede carin.

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Medtem ko je Ina Grupa v prvem polletju povečala neto dobiček za 21 odstotkov na 54,3 milijona evrov, je Đuro Đaković grupacija v istem obdobju zabeležila dobiček pred obdavčitvijo v višini 5,2 milijona evrov, kar predstavlja skoraj 170-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom.

Srbska naftna industrija (NIS) je podala Ministrstvu za finance Združenih držav Amerike novo zahtevo za izdajo posebne licence, ki bi omogočila nadaljevanje poslovanja tudi po 29. juliju. Takrat namreč poteče veljavnost prejšnje licence, izdane 26. junija, ki je odložila polno uveljavitev sankcij in zagotovila operativno delovanje podjetja.

Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.

Madžarska energetska skupina MOL in ruska stran, ki jo predstavlja večinski lastnik Gazprom Neft, sta vstopili v sklepno fazo pogajanj o prodaji lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS). Po navedbah profesorja beograjske strojne fakultete Miloša Banjca sta se strani načelno že sporazumeli o prenosu lastništva, trenutno pa usklajujeta le še končno ceno transakcije. Dogovor bi pomenil strateški umik ruskega kapitala iz srbskega energetskega sektorja pod pritiskom mednarodnih razmer. Pomemben preobrat v pogajanjih predstavlja domnevna privolitev Združenih držav Amerike, ki so po poročanju nekaterih virov dale tiho soglasje za tovrstno lastniško zamenjavo. Ta korak je ključen zaradi sankcij zahodnih držav proti ruskim podjetjem, ki so oteževale poslovanje srbske naftne družbe na evropskih trgih. Prevzem s strani madžarskega MOL-a bi NIS-u omogočil nemoteno oskrbo z nafto prek jadranskega naftovoda JANAF in stabilizacijo regionalnega trga. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za enega najpomembnejših energetskih poslov v regiji v zadnjem desetletju. Čeprav podrobnosti o ceni še niso javno znane, se pričakuje, da bo posel sklenjen v kratkem, kar bo korenito spremenilo energetsko pokrajino na Balkanu. Srbija bi s tem zmanjšala svojo neposredno energetsko odvisnost od ruskih podjetij, medtem ko bi MOL utrdil svojo prevladujočo vlogo v jugovzhodni Evropi.

Po uspešnem prevzemu Hess Corporation s strani Chevronsa v višini 53 milijard dolarjev, kljub prvotnemu poskusu blokade s strani ExxonMobila, sta se podjetji zdaj znašli kot partnerja pri upravljanju naftnih polj v Gvajani. Čeprav ExxonMobil nadaljuje z operacijami na teh poljih, je Chevron s tem strateškim prevzemom pridobil pomemben položaj in dolgoročne koristi v regiji.

Sindikat naftnih in plinskih delavcev je napovedal 48-urno splošno stavko v regiji Vaca Muerta, Argentina, kot odgovor na množična odpuščanja. Sindikat poroča o 1.200 neposrednih odpuščanjih in več kot 2.000 drugih prenehanjih zaposlitve, kljub rekordni proizvodnji nafte. Ta poteza delavcev je odraz zaskrbljenosti zaradi varnosti delovnih mest v ključnem energetskem sektorju države.

Naftni velikan Chevron je po pomembni razsodbi v Parizu, ki mu je omogočila dokončanje posla, prejel zeleno luč za 53 milijard dolarjev vreden prevzem podjetja Hess. Ta prevzem Chevronu omogoča dostop do enega največjih odkritij nafte v zadnjem desetletju. Chevron je v petek sporočil, da je prevzem Hessa zaključil kmalu po razsodbi Mednarodne gospodarske zbornice v Parizu.

Delavci naftne industrije so v Hiši kulture v Tembladorju izrazili podporo kandidaturi Carlosa Requene za župana občine Libertador ter njegovi listi kandidatov za občinske svetnike. Dogodek, ki se je odvil pred številnimi zaposlenimi v PDVSA, je poudaril zavezanost naftnega sektorja k Requenovi kampanji.

Podjetji Chevron in Hess sta zabeležili rast delnic v predtrgovanju v New Yorku, potem ko je Mednarodna gospodarska zbornica (ICC) v Parizu zavrnila poskus Exxon Mobila, da bi blokiral prevzem Hessa s strani Chevrna, vreden 53 milijard dolarjev. Arbitražna komisija ICC je zavrgla trditev Exxon Mobila, da ima predkupno pravico pri tej transakciji, kar je Chevrnu omogočilo, da je prestopil zadnjo oviro za megaposel z Hessom.

Nekdanji uradniki vlade in sindikati so opozorili na pomembne gospodarske težave. José Luis Falero, nekdanji urugvajski minister za promet, je izrazil zaskrbljenost zaradi "nekoliko paraliziranih" javnih del, navajajoč primere nezačetih cestnih projektov s podpisanimi pogodbami in sporočil, da podjetja "pošiljajo ljudi na zavod za zaposlovanje". Medtem pa je argentinski naftni sindikat napovedal skupno stavko v regiji Vaca Muerta kot odgovor na 1.200 odpuščanj in zaustavitev dejavnosti. Marcelo Rucci, sekretar sindikata, je obsodil več kot tisoč odpuščanj in kritiziral vodstvo CGT. Vendar pa je novi predsednik urugvajske ATU, Jaime Romero Bonilla, napovedal usklajeno delo s prometnimi sindikati in poudaril odprtost za dialog.

Dobiček španske energetske družbe Repsol je v prvi polovici leta upadel za 62,9 % na 603 milijone evrov. K padcu so prispevali nižje cene surove nafte, depreciacija dolarja ter posledice izpada električne energije 28. aprila.

Indijska rafinerija Nayara Energy, v kateri ima ruska naftna družba Rosneft 49-odstotni delež, se že spopada z motnjami pri izvozu goriva. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je EU uvedla sankcije proti rafineriji, ker je velika stranka ruske surove nafte. Pretekli petek je EU sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji. Čeprav so države dobaviteljice nafte EU po invaziji na Ukrajino večinoma ostale enake, je Rusija, ki je nekoč predstavljala 26 % uvoza in bila daleč največji partner EU na tem področju, sedaj izključena iz dobavnih verig.

Združene države Amerike in Venezuela sta po poročanju tujih medijev začeli preučevati možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, potem ko so ameriške sile v Caracasu zajele dolgoletnega voditelja Nicolása Madura. V prestolnici so se po njegovem prijetju 3. januarja 2026 zbrali njegovi oboroženi privrženci, medtem ko je podpredsednica Delcy Rodríguez v narodni skupščini prisegla kot začasna predsednica države. Rodríguezova je zavrnila ameriške navedbe o nadzoru nad državo in napovedala prizadevanja za rešitev Madura, pri čemer je poudarila, da oblast v Venezueli ostaja v rokah ljudstva. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih razmer in morebitnega nasilja nemudoma pozvalo vse svoje državljane, naj takoj zapustijo Venezuelo. V Washingtonu se medtem krepijo razprave o prihodnji vlogi ZDA v državi; ameriški senat je 8. januarja obravnaval resolucijo o vojnih pooblastilih, pri čemer so nekateri senatorji izrazili nasprotovanje dolgotrajnemu ameriškemu upravljanju Venezuele. Predsednik Trump je pred tem nakazal namero po neposrednem nadzoru nad državo, kar je sprožilo precejšnja ugibanja o prihodnji politični ureditvi te latinskoameriške države. Napetosti v regiji se stopnjujejo, saj začasna vlada pod vodstvom Rodríguezove utrjuje svoj položaj ob podpori oboroženih skupin, hkrati pa potekajo prikriti pogovori o stabilizaciji odnosov z Washingtonom. Ključno vprašanje ostaja usoda zajetega Madura in pravna legitimnost nove prehodne oblasti, ki jo ZDA poskušajo usmerjati v skladu s svojimi strateškimi in gospodarskimi interesi, predvsem na področju energentov.