Skupina ameriških znanstvenikov in nekdanjih vladnih uradnikov je pripravila oceno morebitnega nakupa Grenlandije, ki bi Združene države Amerike lahko stal približno 700 milijard dolarjev. Po poročanju televizijske hiše NBC so strokovnjaki pri izračunu upoštevali vrednost naravnih virov, strateškega položaja in infrastrukture največjega otoka na svetu. Analiza predstavlja doslej najpodrobnejši finančni okvir za idejo, ki se je v preteklosti že pojavljala v ameriških političnih razpravah. Poleg neposrednih stroškov nakupa bi ameriški proračun prevzel tudi znatne letne subvencije, ki jih Grenlandiji trenutno zagotavlja Danska. Te znašajo več kot pol milijarde dolarjev letno in so ključne za delovanje tamkajšnjih javnih storitev in infrastrukture. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšna transakcija zahtevala ne le ogromna finančna sredstva, temveč tudi kompleksna diplomatska pogajanja s kraljevino Dansko. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi dejanska cena lahko še narasla zaradi naraščajočega pomena Arktike v svetovni geopolitiki. Taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do neizkoriščenih nahajališč rudnin, kar povečuje strateško vrednost otoka. Kljub visokemu znesku nekateri analitiki trdijo, da bi dolgoročne koristi za nacionalno varnost ZDA lahko upravičile takšno investicijo.

Po kriznem srečanju v Washingtonu med ZDA, Dansko in Grenlandijo ni prišlo do rešitve glede spora o Grenlandiji. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je dejal, da obstajajo "temeljne razlike v mnenjih" med stranmi. Pogovorov so se udeležili ameriški podpredsednik Vance in zunanji minister Rubio.

Letošnji dan preobremenitve Zemlje, ko so se porabili vsi naravni viri za leto 2025, je padel na četrtek. Organizacija Global Footprint Network je izračunala, da je Avstrija svoj dan preobremenitve dosegla že 29. marca in se s tem uvršča med države z visoko porabo virov. Svetovno prebivalstvo prekomerno izkorišča obdelovalne površine, ribolovna območja in gozdove, kar je povzročilo izčrpanje razpoložljivih virov. Okoljske organizacije so predlagale rešitve.

Letošnji Dan ekološkega dolga (Earth Overshoot Day) je 24. julij, kar pomeni, da je človeštvo izčrpalo vse naravne vire za celotno leto. Svetovna organizacija za zaščito narave (WWF) je opozorila, da človeštvo naravne vire troši za 80 odstotkov hitreje, kot jih Zemljini ekosistemi lahko obnovijo. To pomeni, da živimo, kot da bi imeli na voljo skoraj dva planeta. Slovenija je svoje naravne vire izčrpala še bistveno prej, že v začetku maja.

Cookovi otoki, pacifiška otoška država, so aktivno raziskovali možnost globokomorskega rudarjenja za pridobivanje baterijskih kovin, redkih zemelj in kritičnih mineralov. Raziskovalne ladje prečesavajo morje okoli otočja, da bi identificirale nahajališča teh dragocenih surovin. Cilj je izkoriščanje morskega dna za industrijsko rudarjenje.

Kostariška vlada je razkrila zaroto za umor predsednika Rodriga Chavesa. V Grčiji se je nadaljevalo sojenje neonacistični organizaciji Zlata zora, pri čemer so poudarjali njene nasilne napade. Poleg tega je bila v Atenah organizirana solidarnostna prireditev v podporo Venezueli.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Svetovno gospodarstvo je letos na ekološki dolg prišlo osem dni prej kot v letu 2024, kar pomeni, da smo porabili več naravnih virov, kot jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Kljub temu, da je datum ekološkega dolga v zadnjem desetletju relativno stabilen, se ta premika vse bolj zgodaj vsako leto.

Azerbajdžan je med armensko okupacijo nezakonito izkoristil več kot 50 svojih mineralnih nahajališč, kar je povzročilo okoljske kršitve. Po navedbah namestnika ministra je bilo v tem obdobju neregulirano in okoljsko uničujoče izkoriščanih 52 od 167 azerbajdžanskih mineralnih nahajališč. Te dejavnosti so pustile znake škodljivega posega v naravne vire države.

Upokojeni brazilski general je vrhovnemu sodišču potrdil, da je pripravil dokument, ki je predvideval atentat na predsednika Lulo da Silvo, v okviru sodnega postopka proti bivšemu predsedniku Bolsonaru zaradi državnega udara. Medtem je predsednik Lula ZDA opozoril, naj se ne vmešavajo v brazilske strateške vire, kot sta litij in niobij, ki so v lasti brazilskega ljudstva.

Kanadska ministrica za industrijo, Mélanie Joly, je odobrila združitev kanadskega podjetja za naravne vire Teck Resources Ltd. in britanskega Anglo American PLC. Jolyjeva je v izjavi dejala, da bo združitev koristila Kanadi in jo označila za "pomembno zmago". Delničarji so načrt, ki je bil prvič napovedan septembra, potrdili že prejšnji teden.

Republikanski kongresnik z Aljaske, Nick Begich, je v intervjuju za Daily Caller News Foundation izpostavil, da je njegova država, bogata z viri, ključna za sprostitev ameriškega energetskega potenciala in povečanje energetske prevlade ZDA. Poudaril je, da ima Aljaska pomembno vlogo pri doseganju teh ciljev.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je uvedlo dovolnine za rabo vode, ki jih bodo morali imetniki vodnih dovoljenj plačevati od leta 2026. Po navedbah ministrstva naj bi ta ukrep odpravil dolgoletno neenakost med imetniki vodnih pravic. Poudarili so, da se cena vode za gospodinjstva ne bo spremenila. Nova ureditev naj bi zagotovila pravičnejšo obravnavo.

Predsednik Abdel Fattah al-Sisi je v nedeljo, 27. julija 2025, izpostavil ključno vlogo projektov petrokemične in rudarske industrije, ki jih izvaja Ministrstvo za nafto in mineralne vire. Poudaril je, da ti projekti prispevajo k maksimiranju dodane vrednosti naravnih in rudarskih virov Egipta, spodbujajo razvoj povezanih industrij, ustvarjajo nova delovna mesta in povečujejo donose za nacionalno gospodarstvo.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.