Renee Nicole Macklin Good, 37-letna mati treh otrok, ki jo je v sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške imigracijske in carinske službe (ICE), je bila ameriška državljanka. Goodova je bila poleg tega, da je bila mati, tudi pesnica in pisateljica.

Iranski predsednik Masud Pezeškjan je po nedavnih nemirih in incidentih v provinci Ilam ministru za notranje zadeve ukazal ustanovitev posebne komisije za celovito preiskavo dogodkov. Predsednik je ob tem poudaril nujnost ohranjanja javnega miru in zagotavljanja trajne varnosti v regiji. Po navedbah uradnih virov morajo strokovnjaki natančno in večplastno preučiti vzroke ter okoliščine, ki so privedle do destabilizacije razmer v tej obmejni provinci. Preiskovalna ekipa pod okriljem notranjega ministrstva bo zadolžena za pripravo podrobnega poročila o incidentih, ki so v zadnjih dneh pretresli Ilam. Odločitev predsednika Pezeškjana odraža prizadevanja teheranske administracije za hitro umiritev napetosti na obrobju države, kjer se oblasti pogosto spopadajo z varnostnimi izzivi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali gmotni škodi v uradnih izjavah niso bile razkrite, vendar ukrep nakazuje na resnost situacije na terenu.

V Madagaskarju je prišlo do poskusa nezakonitega prevzema oblasti, potem ko so se nekateri vojaki pridružili protivladnim protestom v prestolnici Antananarivo. Predsednik Andry Rajoelina je opozoril na poskus nezakonitega prevzema oblasti, medtem ko je uporniška vojaška enota razglasila, da prevzema nadzor nad vsemi vojaškimi silami v državi.

Iranski generalni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da varnost državljanov in mir v družbi predstavljata t. i. rdečo linijo za pravosodne organe države. Po njegovih besedah so določeni posamezniki v nedavnih dogodkih poskušali destabilizirati socialno in psihološko varnost s spodbujanjem manj privilegiranih slojev prebivalstva. Napovedal je, da se bo pravosodje z vsemi razpoložljivimi sredstvi odločno odzvalo na morebitne grožnje nacionalni varnosti. Tožilec je ob tem izpostavil, da zunanji sovražniki režima izkoriščajo koncepte, kot sta diskriminacija in neenakost, za ustvarjanje negativnega vzdušja proti državnemu sistemu. Kljub tem poskusom je izrazil prepričanje, da bodo takšne zarote ostale neuspešne. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, kjer oblasti poskušajo utrditi nadzor nad javnim redom in mirom po državi.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je indijskim državljanom svetovalo, naj se izogibajo nenujnim potovanjem v Iran zaradi nedavnih dogodkov in protestov. Tiste, ki že živijo v Iranu z vizumi za prebivanje, so pozvali, naj se registrirajo na indijskem veleposlaništvu, da bi jim lahko zagotovili pomoč in informacije.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem odzivu ponovno izrazil javno podporo protivladnim protestom v Iranu. Njegove izjave so v Teheranu interpretirali kot neposredno spodbujanje nemirov in vmešavanje v notranje zadeve države, iranski uradniki pa so se na njegove besede odzvali z opozorili o nesprejemljivosti takšne retorike. Trumpovo stališče stopnjuje napetosti med državama, saj ameriški predsednik ne le podpira protestniška gibanja, temveč s svojimi objavami na družbenih omrežjih namiguje na možnost aktivnejše vloge ZDA pri zaščiti udeležencev protestov. Iranski politični vrh, vključno z nekdanjimi ministri in diplomati, je te napovedi označil za poskus spodbujanja državljanske vojne, kar še dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose med Washingtonom in Teheranom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj se vzdržijo nasilja nad protestniki, pri čemer je poudaril razliko med mirnimi demonstranti in oboroženimi izgredniki. Hkrati je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo milosti za protestnike, ki 'pomagajo sovražnikom, kot sta ZDA in Izrael'. Medtem se je število smrtnih žrtev protestov povečalo, Iran pa obtožuje tuje vmešavanje v notranje zadeve.

Iranski uradniki so ostro obsodili izjave predsednika Združenih držav Amerike in opozorili, da morebitno tuje vmešavanje v notranje zadeve islamske republike prinaša resne posledice. Predsednik parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko je poudaril, da iranski narod ne bo dovolil zunanjim akterjem poseganja v reševanje domačih vprašanj. Napetosti so narasle po poročilih o gospodarskem nezadovoljstvu v državi, ki so ga spremljali protivladni slogani. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Bagai je v uradnem sporočilu dejal, da se Iranci pri soočanju z notranjimi izzivi ne bodo podredili pritiskom od zunaj. Stopnjevanje retorike Teherana prihaja v času, ko država vztraja pri svoji suverenosti in zavrača kakršnokoli obliko tujega vpliva na stabilnost režima. Iranske oblasti so ob tem pozvale k narodni enotnosti in koheziji kot ključnima odgovoroma na zunanje grožnje.

Donald Trump razmišlja o uporabi nacionalne garde v ameriških mestih, celo proti volji guvernerjev, kar kritiki označujejo kot zlorabo moči. Razprava se zaostruje glede meja predsedniških pristojnosti in možnega vojaškega posredovanja v mestih, ki jih vodijo demokrati. Trump je omenil možnost uporabe vojske v mestih, ki jih je opisal kot 'goreči pekel'.

V ZDA so se odvijali različni dogodki, vključno z bojem za transspolne pravice v Mainu, kjer so ugotovili, da je implementacija zakonov ključnega pomena. New York Times je pridobil pravico do informacij o varnostnih dovoljenjih Elona Muska. Predsednik Trump je omenjal možnost uporabe zakona o vstaji za obvladovanje nemirov v mestih, ki jih vodijo demokrati, kar je povezano s protesti v Portlandu in izzivi proti njegovi imigracijski politiki. Obenem potekajo načrti za koordinirane študentske in delavske proteste proti Trumpovemu predlogu 'kompakta'. Trump naj bi tudi iskal načine za označitev Antife kot tuje teroristične organizacije. FBI je preiskoval telefonske zapise aljaškega senatorja Sullivana v povezavi s preiskavo vstaje 6. januarja. Trump naj bi se udeležil vrha ASEAN v Maleziji, če bo lahko vodil mirovno slovesnost.

V okrožju Melkšahi v iranski provinci Ilam je med oboroženim spopadom z neznanimi napadalci življenje izgubil pripadnik državnih policijskih sil. Po uradnih navedbah policijskega poveljstva province Ilam je do incidenta prišlo v času nemirov v omenjenem okrožju, kjer so se varnostne sile spopadale z oboroženimi posamezniki. Oblastem za zdaj še ni uspelo identificirati ali prijeti vseh vpletenih v napad, ki se je končal s smrtjo častnika. Incident se je zgodil v kontekstu širših varnostnih napetosti v regiji, kjer so se policijske enote odzvale na poročila o oboroženem odporu in javnih nemirih. Poveljstvo policije je potrdilo identiteto žrtve in napovedalo podrobno preiskavo okoliščin napada. Dogodek poudarja nestabilne varnostne razmere v določenih delih Irana, kjer prihaja do sporadičnih, a nasilnih spopadov med državnimi organi in oboroženimi skupinami ali protestniki.

V mestu Malekshahi v zahodni iranski provinci Ilam je bil v ponedeljek ubit Latif Karimi, pripadnik iranske revolucionarne garde (Pasdaran). Do incidenta je prišlo med spopadi z neidentificiranimi skupinami, ki jih iranski uradni viri označujejo za povzročitelje nemirov. Po navedbah lokalnih oblasti so varnostne sile med operacijo zasegle več kosov orožja, vključno z ročnimi bombami, za katere trdijo, da so izraelskega izvora. Incident se je zgodil sredi povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle s tistimi, ki jih država imenuje "izgredniki". Karimi je bil ubit med opravljanjem dolžnosti varovanja nacionalne varnosti, kar so uradni mediji označili za mučeništvo. Oblasti so po dogodku napovedale poostrene varnostne ukrepe v provinci in nadaljnjo preiskavo izvora zaseženega orožja, s čimer želijo dokazati vpletenost tujih akterjev v notranje nemire v državi.

Iranski notranji minister Eskandar Momeni je po neposrednem ukazu predsednika Masuda Pezeškiana imenoval posebno delegacijo za celovito preiskavo nedavnih dogodkov v provinci Ilam. Posebna komisija je dobila nalogo, da nemudoma odpotuje v regijo, analizira vzroke za nastale razmere in o svojih ugotovitvah v najkrajšem možnem času poroča državnemu vrhu. Odločitev za ustanovitev preiskovalne skupine sledi poročilom o incidentih in napetostih v tej obmejni provinci, ki so pritegnili pozornost najvišjih predstavnikov izvršilne oblasti. Notranje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo preiskava obravnavala vse vidike dogodkov, da bi zagotovili jasen pregled nad stanjem na terenu. Čeprav uradni viri niso podrobneje opredelili narave incidentov, hitrost odziva predsednika in ministra nakazuje na resnost situacije v Ilamu. Poročilo delegacije bo služilo kot osnova za nadaljnje ukrepe vlade pri zagotavljanju stabilnosti v tej regiji.

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnje za varščino aktivistov Umarja Khalida in Sharjeela Imama v zvezi z domnevno zaroto v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Oče Umarja Khalida, S Q R Ilyas, ni želel komentirati odločitve sodišča. Sodišče je sicer odobrilo varščino petim drugim obtoženim v istem primeru.

Predsednik Madagaskarja, Andry Rajoelina, je imenoval generala vojske za novega premierja, da bi poskušal umiriti proteste mladih. Prav tako je napovedal, da bo v sredo organiziral »nacionalni dialog« z različnimi skupinami. Kljub predsednikovi obljubi o odstopu se je v prestolnici zbralo vsaj tisoč protestnikov.

Vrhovni sodnik iranske province Lorestan je izdal nalog za takojšnjo preiskavo in sprožitev sodnega postopka v zvezi s smrtjo Amirhosama Hodajarafarda, pripadnika paravojaških sil Basidž, ki je umrl med spopadi v mestu Kuhdašt. Po uradnih navedbah so se incidenti zgodili 31. decembra 2025, ko so v mestu izbruhnili nemiri, ki so terjali smrtno žrtev med silami režima. Pravosodne oblasti so poudarile, da pri obravnavi primera ne bodo dopuščale nikakršnega popuščanja in da bodo vsi vpleteni v nasilna dejanja odgovarjali pred zakonom. Predsednik vrhovnega sodišča v Lorestanu je v svoji izjavi zahteval celovito preiskavo vseh okoliščin, ki so privedle do dogodka. Oblasti dogodek označujejo za mučeništvo, kar nakazuje na ideološki pomen, ki ga država pripisuje smrti svojih varnostnih uslužbencev med zatiranjem notranjih nemirov. Situacija v Kuhdaštu ostaja napeta, medtem ko varnostne sile in pravosodni organi krepijo nadzor nad območjem, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja in identificirali storilce, odgovorne za smrt Hodajarafarda.

V Beogradu je prišlo do napetosti med nasprotniki in podporniki srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zaradi česar je morala posredovati policija. Protesti so sledili obletnici nesreče na železniški postaji v Novem Sadu. Policija je ločevala množice, ki so metale steklenice in bakle. Razmere so napete že eno leto zaradi protivladnih protestov.

VfL Wolfsburg je odpustil trenerja Paula Simonisa zaradi slabe forme kluba. Simonis je moral oditi po samo desetih tekmah, čeprav je bil imenovan šele poleti. Preden je prišel v Wolfsburg, je vodil nizozemski klub Go Ahead Eagles Deventer, s katerim je osvojil pokal. Po porazu proti Werder Bremnu z 1:2 je klub sprejel posledice športne krize.

Hojatoleslam Mohammad Javad Hadži Ali Akbari je med petkovo molitvijo v Teheranu izpostavil, da tuji sovražniki Irana načrtno izkoriščajo trenutne gospodarske težave države za spodbujanje varnostne krize. Po njegovih besedah tisti, ki niso dosegli svojih ciljev v prejšnjih vojaških konfliktih, zdaj odkrito polagajo upe v notranje nemire in destabilizacijo islamske republike. Verski voditelj je poudaril, da je strategija nasprotnikov preobrazba finančnega nezadovoljstva prebivalstva v širši upor proti državni ureditvi. Akbari je v svojem nagovoru vernike pozval k krepitvi vrlin, kot so pobožnost, prizadevnost in modrost, saj naj bi se s temi lastnostmi gradili pravi privrženci sistema. Opozoril je, da sovražna stran nima več drugih sredstev, zato se zanaša na psihološko vojno in izkoriščanje inflacije ter drugih ekonomskih pritiskov. Po mnenju pridigarja je ključnega pomena, da se državljani ne pustijo zavesti zunanjim provokacijam, ki bi lahko ogrozile nacionalno varnost.