Stranka svobode, ki jo vodi Ilir Meta, je ostro kritizirala osnutek novega kazenskega zakonika, še posebej člen 210, ki se nanaša na »predajo ozemlja«. Generalni sekretar stranke, Tedi Blushi, je dejal, da spremembe v tem členu predstavljajo nacionalno izdajo Edija Rame, saj zmanjšujejo kazni in s tem ogrožajo varnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Albanije. Stranka poudarja, da te spremembe odpirajo pot prodaji albanskega ozemlja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

Grenlandski predsednik vlade Jens Frederik Nilsen je pozval administracijo Združenih držav Amerike, naj spoštuje dialog prek uveljavljenih diplomatskih in političkih kanalov ter forumov, ki temeljijo na veljavnih mednarodnih sporazumih. Nilsen je v odzivu na dejanja Washingtona poudaril, da mora vsakršna komunikacija upoštevati dejstvo, da je status Grenlanda trdno utemeljen v mednarodnem pravu. Premier je izpostavil, da so Grenlandijo v njenih prizadevanjih za ohranitev avtonomnega statusa podprle ključne evropske države. Po njegovih besedah je nujno, da se ameriška stran vzdrži neposrednih posegov, ki bi zaobšli uradne poti sodelovanja med Grenlandijo, Dansko in mednarodno skupnostjo. Poziv prihaja v času ponovnega zanimanja ZDA za strateški položaj in vire največjega otoka na svetu.

Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.

Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Somalije je 6. januarja 2026 izdalo uradno izjavo, v kateri je ostro obsodilo nenaden obisk izraelskega zunanjega ministra v Hargejsi, glavnem mestu samooklicane republike Somaliland. Somalske oblasti so dogodek označile za nezaslišan poseg v svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Mogadiš Somaliland še vedno obravnava kot neločljiv del svojega ozemlja. Napetosti so se okrepile zaradi diplomatske teže obiska, ki po mnenju somalske vlade krši mednarodne protokole in destabilizira regijo Afriškega roga. Vlada v Mogadišu vztraja, da nobena tuja sila nima pravice vzpostavljati diplomatskih stikov z regijo Somaliland brez izrecnega dovoljenja zvezne vlade. Incident predstavlja novo zaostritev v prizadevanjih Somalilanda po mednarodnem priznanju, ki mu somalska stran vztrajno nasprotuje.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Evropski voditelji so izrazili solidarnost z Grenlandijo po ponovnih izjavah Donalda Trumpa o interesu ZDA za arktični otok. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je odzval na Trumpove pobude in poudaril, da Grenlandija ni Venezuela. Medtem je odziv Evropske unije na Trumpove izjave bil zadržan.

Tajska vojska je obtožila Kambodžo, da je kršila prekinitev ognja in streljala na tajsko ozemlje. Kambodža je trdila, da je šlo za nenameren strel.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

V Azerbajdžanu so potekale spominske slovesnosti v počastitev padlih borcev Alqayeva Haruna Məhəmməda oğla in Cəfərova Vüsala Şəfija oğla, ki sta se žrtvovala za ozemeljsko celovitost države. Dogodki so potekali v Centru za ideologijo in kulturo vojske Həzija Aslanova, kot so sporočili iz Ministrstva za obrambo Azerbajdžana. Novico so objavili mediji Day.Az in Modern.az.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Pomočnik ruskega predsednika Nikolaj Patrušev je izjavil, da NATO želi vojaško poseči v suverenost in ozemeljsko celovitost Rusije, pri čemer je kot dokaz navedel grožnje Kaliningrajski oblasti. Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov pa je trdil, da se članice Nata pripravljajo na morebitni napad na Rusijo do leta 2030, pri čemer naj bi zahodna retorika o "ruski grožnji" služila kot krinka za lastne agresivne namere.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Iran je izrazil ostro nasprotovanje predaji Zangezurskega koridorja ameriškemu podjetju. Namestnik iranskega zunanjega ministra Ismail Baghaie je poudaril, da Iran podpira mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo teko in poziva k pospešitvi tega procesa. Po njegovih besedah odpiranje komunikacijskih poti na Južnem Kavkazu ne sme privesti do sprememb v geopolitični pokrajini in mejah regije, niti ne sme kršiti načel ozemeljske celovitosti in suverenosti držav. Teheran poudarja, da vsakršno odpiranje poti ne sme škodovati interesom Irana in mora biti v skladu z mednarodnim pravom.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v soboto izrazil zaskrbljenost nad naraščajočo nestabilnostjo v Siriji, zlasti po izbruhu spopadov v južni provinci Suwayda. Poudaril je "sumljiva" gibanja v več regijah in opozoril, da nekatere skupine poskušajo izkoristiti trenutne razmere. Fidan je ponovil turško zavezanost ohranitvi sirijske ozemeljske celovitosti in stabilnosti ter izrazil strah pred delitvijo države, pri čemer je poudaril, da je Turčija spremljala dejanja, ki bi lahko vodila v to smer.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da pozorno spremlja varnostne razmere v južnem in vzhodnem delu Jemna, kjer so se v zadnjih dneh znova okrepile napetosti. Tiskovni predstavnik ministrstva je poudaril nujnost ohranitve enotnosti in ozemeljske celovitosti države, hkrati pa je vse vpletene strani pozval k zadržanosti. Teheran zagovarja stališče, da je treba trenutna nesoglasja in varnostna vprašanja reševati izključno prek dialoga, ob upoštevanju interesov jemenskega ljudstva in širše regionalne stabilnosti. Zunanji minister Abas Aragči je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konfliktov, ki bi lahko dodatno destabilizirali strateško pomembno regijo. Iran, ki ima v jemenskih vprašanjih tradicionalno pomembno vlogo, si prizadeva za diplomatsko rešitev, ki bi preprečila nadaljnje razdrobljenost države. Diplomatska prizadevanja Teherana so se v zadnjih dneh osredotočila na komunikacijo s ključnimi regionalnimi akterji, s čimer želijo preprečiti širjenje spopadov na območja, ki so bila doslej razmeroma stabilna.