Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.

Vladimir Putin se naj bi izogibal srečanju z Volodimirjem Zelenskim zaradi strahu pred izgubo podobe »velike sile«. Zelenski je pozval države globalnega juga, kot je Južna Afrika, naj podprejo mirovna pogajanja. Rusija naj bi zavzela dodatne vasi. Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje s Putinom kadarkoli, vendar Moskva po njegovem mnenju ponovno zavlačuje.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal vojake v bližini strateško pomembnega Kupjanska v regiji Harkov, za katerega ruske sile trdijo, da so ga že zasedle.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da bo o vseh ozemeljskih vprašanjih, povezanih s koncem ruske agresije, odločalo izključno ukrajinsko ljudstvo. Pod pritiskom ZDA je Zelenski načeloma izrazil pripravljenost na nove volitve v Ukrajini, vendar zahteva varnostna zagotovila Evropske unije in ZDA, vključno z varnostjo na spornih in zasedenih območjih.

Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko v Ukrajini izvedli referendum o ozemeljskih vprašanjih. Potrdil je tudi, da Združene države Amerike zahtevajo umik ukrajinske vojske iz Donbasa in predlagajo vzpostavitev demilitariziranega območja na tem območju v zameno za rusko nevmešavanje.

Politični analitik Glenn Diesen je v intervjuju izjavil, da bi lahko Kijev izgubil nadzor nad pristanišči v Odesi in Nikolajevu zaradi pritiska zahodnih držav na Rusijo.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Volodimir Zelenski je izjavil, da je Ukrajina odgovorila na ameriški mirovni načrt, ki vključuje 20 točk, pogajanja o varnostnih jamstvih in dogovorjeno velikost vojske 800.000 vojakov. Poudaril je, da o ozemeljskih odločitvah odloča izključno ukrajinski narod. ZDA si prizadevajo za vzpostavitev "cone proste gospodarske dejavnosti" v regiji Donbas, Donald Trump pa je izrazil frustracije glede pogovorov med Kijevom in Moskvo.

V Floridi so potekali nadaljnji pogovori med ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki glede načrtov za končanje ruske agresije v Ukrajini. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je pogovore označil za "produktivne", vendar je poudaril, da je pred pogajalci še veliko dela.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump se je, zaradi gospodarske zaskrbljenosti in padanja podpore, ponovno usmeril na kritiko Wall Streeta. Podprl je nov paket sankcij proti Rusiji in ponovno izrazil zanimanje za nakup Grenlandije, kar so ZDA že večkrat neuspešno poskušale storiti. Njegova administracija je napovedala ustanovitev novega oddelka na Ministrstvu za pravosodje, ki se bo boril proti prevaram. Prav tako je Trump izrazil mnenje, da je iztek pogodbe START z Rusijo priložnost za boljši dogovor.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom in dejal, da je druga faza načrta za Gazo blizu. Poročilo razkriva, da se je Netanyahu konec novembra skrivaj sestal s Tonyjem Blairjem, da bi razpravljal o prihodnosti Gaze. Med obiskom Friedricha Merza v Izraelu sta se sestala in na tiskovni konferenci govorila o razmerah v Gazi in rešitvi dveh držav. Netanyahu meni, da trenutno ni možnosti za rešitev dveh držav, medtem ko aneksija Zahodnega brega še ni zaključena.

Kremlj se je odzval na poročanje časnika The New York Times, da so se »ugledni Rusi« obrnili na predsednika Vladimirja Putina s prošnjo za »rehabilitacijo« Ivana Urganta in njegovo vrnitev na Prvi kanal. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je komentiral te informacije.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Rusija je zavrnila najnovejši mirovni načrt Ukrajine in ZDA, zahteva ključne spremembe, vključno z zagotovili glede širitve NATA in nevtralnega statusa Ukrajine. Ukrajinska vojska se je umaknila iz Siverska, kar odpira pot ruskim silam proti Slavjansku in Kramatorsku. Razkrite so bile nove ruske taktike pri prodoru skozi ukrajinske obrambne položaje.

Združene države Amerike so presenetljivo glasovale proti resoluciji ZN o dolgoročnih posledicah černobilske katastrofe, s čimer so se postavile ob bok Rusiji, Belorusiji, Kitajski, Severni Koreji, Nikaragvi, Kubi in Nigru. Resolucija, ki priznava trajne posledice katastrofe in poudarja potrebo po pomoči prizadetim regijam, je bila kljub temu sprejeta s podporo 97 držav, medtem ko je bilo 39 držav vzdržanih.