Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po valu množičnih protestov v Iranu odkrito zavzel za zamenjavo tamkajšnjega režima. Njegove izjave so sledile poostritvi retorike med Washingtonom in Teheranom, pri čemer je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ameriškega predsednika označil za "zločinca". Hamenej je za spodbujanje nemirov v državi obtožil zunanje dejavnike, predvsem akterje, povezane z Združenimi državami Amerike in Izraelom, ki naj bi mirne proteste namenoma spreminjali v nasilne izgrede. Trump je v svojem nagovoru poudaril, da je čas za novo vodstvo v Iranu, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija meni, da so protesti izraz globokega nezadovoljstva iranskega ljudstva z vladajočo teokracijo. Medtem ko Teheran vztraja, da gre za tujo zaroto, Washington dogajanje izkorišča za stopnjevanje diplomatskega in političnega pritiska na islamsko republiko. Analitiki opozarjajo, da Trumpovi pozivi k spremembi režima pomenijo prelom z nekaterimi prejšnjimi previdnejšimi diplomatskimi pristopi in lahko vodijo v nadaljnjo destabilizacijo regije. Napetosti se ne odražajo le v besednih obračunih, temveč tudi v strateških premikih, saj so ZDA v preteklosti že razmišljale o vojaških ukrepih in tehnološki pomoči iranskim opozicijskim gibanjem, kar povečuje tveganje za neposreden konflikt.

Neimenovana, a domnevno vplivna poslanka ukrajinske vrhovne rade je v pogovoru z dopisnikom nemškega medija Die Welt Steffenom Schwarzkopfom izjavila, da bi moral Kijev sprejeti boleč kompromis in se odpovedati Donbasu za končanje spopadov. Po besedah novinarja takšno stališče odraža mnenje večjega števila parlamentarcev in državljanov, ki pa si ga zaradi prevladujočega vzdušja strahu v javnosti ne upajo izraziti. Poročilo navaja, da so nekateri ukrajinski politiki v zasebnih krogih pripravljeni razpravljati o umiku vojske z administrativnih meja regij Doneck in Lugansk. Schwarzkopf poudarja, da gre za pomemben premik v retoriki, čeprav uradni Kijev še naprej vztraja pri popolni povrnitvi ozemeljske celovitosti države. Omenjena izjava prihaja v času povečanega pritiska na fronti in razprav o morebitnih mirovnih pogajanjih. Ruska stran je prek tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova ponovila svoje zahteve, da se morajo ukrajinske sile v celoti umakniti z območij, ki jih Rusija šteje za svoje. Moskva poudarja, da je dokončno prenehanje sovražnosti mogoče le pod njihovimi pogoji, kar postavlja ukrajinsko politiko pred težko dilemo med nadaljevanjem vojne in izgubo ozemlja.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Dansko, ker te nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Ukrep, ki bo stopil v veljavo 1. februarja, se bo po napovedih Bele hiše 1. junija zvišal na 25 odstotkov in bo ostal v veljavi vse do sklenitve dogovora o popolnem ameriškem nakupu otoka. Trump je svojo odločitev utemeljil z nacionalno varnostjo in trdil, da bosta otok v nasprotnem primeru zavzeli Rusija ali Kitajska. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu poudarila, da Evropa ne bo pristala na izsiljevanje, in dodala, da Danska uživa močno podporo celotne celine. Skupina prizadetih držav, med katerimi so poleg omenjenih še Norveška, Švedska, Francija, Nizozemska in Finska, je v skupni izjavi opozorila, da Trumpove grožnje spodkopavajo čezatlantske odnose in tvegajo nevarno spiralno zaostrovanje gospodarskih napetosti. Grenlandija sicer že več kot 300 let ostaja avtonomni del danskega kraljestva. Medtem so v grenlandski prestolnici Nuuk potekali množični protesti, kjer so tisoči prebivalcev kljub temperaturam pod lediščem korakali proti ameriškemu konzulatu. Protestniki so z nacionalnimi zastavami in vzkliki »Grenlandija ni naprodaj« izrazili odločno nasprotovanje ameriškim prizadevanjem za priključitev. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele že v začetku januarja, ko je Bela hiša nakup otoka označila za prednostno nalogo nacionalne varnosti in prvič omenila možnost uporabe vojaške sile.

V Københavnu in več drugih danskih mestih se je danes zbralo na tisoče protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje nameram ameriškega predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Shod pod osrednjim geslom "Roke stran od Grenlandije" je združil množice, ki so s seboj prinašale danske in grenlandske zastave ter opozarjale na nedotakljivost ozemeljske celovitosti kraljevine. Protestniki so se osredotočili na trg pred mestno hišo v Københavnu, kjer so z vzkliki in transparenti obsodili ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike. Po poročanju lokalnih virov so shodi potekali v mirnem, a odločnem vzdušju, udeleženci pa so poudarjali, da največji otok na svetu ni naprodaj in da so Trumpove izjave nespoštljive do prebivalcev Grenlandije. Dogodek odraža širše nezadovoljstvo v danski družbi in politiki po tem, ko je Donald Trump v zadnjem obdobju večkrat javno potrdil svoj interes za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem. Danska vlada je predloge sicer že vnaprej zavrnila kot nesmiselne, kar pa ni preprečilo ljudskega izražanja gneva na ulicah.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.

Najnovejše finančno poročilo je razkrilo, da je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sredi decembra opravil nakup obveznic podjetja Victoria's Secret v vrednosti med 250.000 in 500.000 ameriškimi dolarji. Nenavadna naložba v trgovca s spodnjim perilom je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila številna ugibanja, zlasti zaradi Trumpove pretekle povezanosti z nekdanjim lastnikom podjetja Lesliem Wexnerjem. Wexner je bil v preteklosti omenjen v povezavi s preiskavami o Jeffreyju Epsteinu, s katerim se je Trump v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udeležil več dogodkov omenjene modne znamke. Istočasno se v ameriškem medijskem prostoru pojavljajo refleksije o pokojnem ustvarjalcu stripa Dilbert Scottu Adamsu. Analitiki, kot je Jeffrey A. Tucker, izpostavljajo vprašanje intelektualnega poguma in cene, ki jo posamezniki plačajo za odstopanje od prevladujočega javnega mnenja. Adams je bil leta 2015 eden redkih vplivnežev, ki je napovedal Trumpov politični uspeh, kar je takrat povzročilo močan od odpor v medijskem kartelu, po njegovi smrti pa so ga številni osrednji mediji označili za osramočenega ustvarjalca. Dogodki odražajo širšo dinamiko v ameriški družbi, kjer se prepletajo finančne odločitve političnega vrha, pretekle osebne povezave z kontroverznimi osebnostmi in močan vpliv medijev na oblikovanje javne podobe posameznikov. Medtem ko Trumpova naložba sproža kritike o primernosti, razprava o Adamsu opozarja na polarizacijo mnenj glede svobode govora in politične pripadnosti v sodobnih ZDA.

Beli hiši je sporočila, da je Iran zaustavil 800 usmrtitev protestnikov, ki so bile načrtovane. Vodja Cie se je srečal s predsednico Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu, z namenom izboljšanja bilateralnih odnosov. Kremelj je sporočil, da ZDA še niso odgovorile na Putinov predlog o podaljšanju sporazuma o jedrskem orožju.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Francoska televizija FranceTV je objavila posnetke pogovora med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je potekal v Kijevu 10. maja 2025. Macron je Trumpa obvestil o strinjanju Zelenskega s 30-dnevnim premirjem, pri čemer je Putin podprl idejo o enomesečnem premirju.

Ob meji med Tajsko in Kambodžo so izbruhnili siloviti spopadi, v katerih je umrlo najmanj 12 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Boji, vključno s topniškim obstreljevanjem in zračnimi napadi, so izbruhnili 24. julija zaradi spora glede stoletje starega obmejnega območja. Obe strani obtožujeta druga drugo za eskalacijo napetosti.

Avstralija, Kanada in Filipini so izvedli skupne zračne obrambne vaje v spornem območju Južnega kitajskega morja, kjer Kitajska izvaja pritisk na filipinske ladje in letala. Vaje so potekale blizu spornega otoka Second Thomas Shoal. Hkrati so Filipini opozorili Kitajsko, da bo vsak poskus vkrcanja ali vleke filipinske vojaške ladje, ki je nasedla na tem območju, predstavljal prestop 'rdeče črte'. Opozorilo sledi zaznavanju povečane kitajske pomorske aktivnosti okoli spornega območja.