V danski prestolnici na tisoče ljudi protestiralo proti načrtom Donalda Trumpa glede Grenlandije

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Ameriške oblasti so v Karibskem morju zasegle novo, že šesto cisterno, povezano z Venezuelo, sta 15. januarja 2026 potrdila dva uradnika Združenih držav Amerike. Operacija se je odvila v času povečanih napetosti in neposredno pred pomembnim diplomatskim srečanjem. Zasegi plovil so del širših prizadevanj Washingtona za uveljavljanje sankcij in nadzor nad trgovskimi potmi, ki so povezane z režimi pod ameriškimi embargi. Novica o zasegu je sovpadla s prvim uradnim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Machadova je srečanje označila za izvrstno, kar nakazuje na tesno usklajevanje med ameriško administracijo in opozicijskimi silami v Venezueli. Trumpova administracija s temi koraki krepi pritisk na Caracas, hkrati pa v regiji uveljavlja svojo zunanjepolitično strategijo. Analitiki opozarjajo, da so ti ukrepi povezani s širšo strategijo Donalda Trumpa, ki vključuje tudi napovedane carine za trgovinske partnerje Irana, s čimer želi izolirati države, ki kršijo ameriške trgovinske omejitve. Zasegi tankerjev v zadnjih tednih potrjujejo odločnost Združenih držav Amerike pri izvajanju sankcij, kar neposredno vpliva na globalne energetske trge in geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je evropske zaveznice pozval, naj vprašanje varnosti Grenlandije obravnavajo z večjo resnostjo. Opozoril je, da bodo Združene države Amerike prisiljene ukrepati samostojno, če Evropa ne bo okrepila svoje vloge pri zaščiti tega strateško pomembnega ozemlja. Poziv prihaja v času ponovnih ugibanj o interesu administracije Donalda Trumpa za nakup otoka, kar Vance utemeljuje s potrebo po zagotavljanju varnosti v arktični regiji. Analitiki ocenjujejo, da so strahovi pred morebitno invazijo ZDA na Grenlandijo pretirani, vendar opozarjajo, da zgodovinski precedensi obstajajo. Združene države Amerike so namreč že leta 1917 od Danske odkupile Deviške otoke, kar kaže na preteklo prakso trgovanja z ozemlji. Trenutne napetosti dodatno stopnjujejo vprašanja o evropski solidarnosti in zmožnosti enotnega odziva na ameriške pritiske, ki segajo od obrambnih zahtev do trgovinskih omejitev. Nedavni dogodki na področju carin, ko je bil dosežen dogovor o 15-odstotnih dajatvah, so že povzročili razkol znotraj Evropske unije. Medtem ko so nekatere države, kot je Nemčija, sporazum pozdravile kot preprečitev trgovinske vojne, so druge, predvsem Francija, Bruslju očitale kapitulacijo pred Washingtonom. Vanceov pritisk glede Grenlandije tako predstavlja nov preizkus za evropsko diplomacijo in njeno odvisnost od ameriških varnostnih jamstev.