Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

V Washingtonu se je končalo srečanje glede spora o Grenlandiji. Donald Trump je po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura zagrozil še drugim državam.

Predstavniki Danske, Grenlandije in Združenih držav Amerike so se v Washingtonu sestali na izrednem srečanju v stavbi Eisenhower, kjer so obravnavali ameriške težnje po prevzemu nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Ameriški predsednik Donald Trump je pred srečanjem ponovno poudaril, da je Grenlandija ključnega pomena za vzpostavitev ameriškega protiraketnega ščita, ki ga imenuje 'zlata kupola'. Delegacije pod vodstvom danskega zunanjega ministra Larsa Løkkeja Rasmussena in grenlandske predstavnice Vivian Motzfeldt so se v prostorih podpredsednika JD Vancea pogovarjale o prihodnjem sodelovanju in varnostnih vprašanjih v regiji. Ameriška stran vztrajno pritiska na Dansko glede možnosti prevzema otoka, kar utemeljuje z nacionalno varnostjo in širitvijo Natove prisotnosti na Arktiki. Danska in Grenlandija sta do sedaj uradno zavračali možnost prodaje ozemlja, vendar so se nekatere države članice zveze Nato že odločile za povečanje svoje vojaške prisotnosti na tem območju zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti. Srečanje predstavlja nadaljevanje Trumpove dolgoletne zunanjepolitične ambicije, ki Grenlandijo vidi kot ključno strateško točko v severnem Atlantiku. Kljub diplomaciji ostajajo stališča vpletenih strani precej narazen, saj Danska poudarja suverenost Grenlandije, medtem ko ZDA stopnjujejo retoriko o nujnosti ozemeljskih sprememb za zagotavljanje globalne varnosti.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za neodvisnost in zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta v Beli hiši opravila ključne pogovore z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Glavni namen obiska v Washingtonu je bil prepričati ameriško administracijo, naj opusti zamisli o aneksiji oziroma priključitvi tega največjega otoka na svetu k Združenim državam Amerike. Sestanek, ki je bil vključen v uradni delovni urnik ameriškega državnega sekretarja, je potekal v času povečanih geopolitičnih apetitov po Arktiki. Grenlandska delegacija je skupaj z dansko poudarila pomen ohranitve trenutnega statusa in suverenosti, medtem ko ameriška stran pod novo administracijo kaže povečan strateški interes za otok. Pogovori so se osredotočili na prihodnost otoka in stabilnost v arktični regiji. Čeprav so bili pogovori diplomatsko vljudni, vprašanje statusa Grenlandije ostaja točka napetosti med Washingtonom in Kopenhagnom. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod dansko krono, vztrajno zavrača kakršne koli možnosti prodaje ali priključitve, hkrati pa si prizadeva za večjo stopnjo neodvisnosti pri lastnih zunanjepolitičnih odločitvah, zlasti ko gre za naravne vire in varnostna vprašanja.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Sirska vojska je območje med mestoma Deir Hafer in Maskana v vzhodnem delu province Alep razglasila za zaprto vojaško območje, potem ko so se ponoči ponovno razplamteli spopadi s Kurdi pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF). Po navedbah terenskih virov so se boji zaostrili na več frontah vzhodno od mesta Alep, kar je vojaško poveljstvo prisililo k omejitvi gibanja civilistov in uvedbi strogih varnostnih ukrepov na omenjenem ozemlju. Zaradi povečane intenzivnosti spopadov je sirska vojska v sredo na vzhodno podeželje Alepa začela pošiljati obsežne vojaške okrepitve. Konvoji sil so bili po poročanju tiskovne agencije AFP napoteni iz provinc Damask in Latakija, da bi utrdili položaje in se spopadli s silami SDF. Gre za pomemben premik sil proti vzhodu, ki sledi obdobju relativnega zatišja in nedavnim ozemeljskim spremembam v samem mestu Alep. Najnovejše stopnjevanje nasilja v okolici strateško pomembnih prometnic v vzhodnem Alepu kaže na širitev konflikta med vladnimi silami in kurdskimi enotami, ki so se v preteklosti občasno borile proti skupnemu sovražniku, zdaj pa se spopadajo za nadzor nad ozemljem. Razglasitev zaprtega vojaškega območja nakazuje pripravo na obsežnejše operacije za potiskanje kurdskih sil iz vzhodnih delov pokrajine.

Kitajska obalna straža je v bližini otočja Senkaku oziroma Diaoyu v Vzhodnokitajskem morju izvedla prvo letošnjo patruljo, kar je ponovno zaostrilo napetosti v odnosih z Japonsko. Flota pod poveljstvom plovila 1306 je vstopila v teritorialne vode, ki si jih lastita obe državi, kitajske oblasti pa so operacijo označile za zakonito dejavnost varovanja suverenosti. Incident odraža nadaljevanje dolgoletnega ozemljskega spora, ki občasno povzroča diplomatska trenja med Pekingom in Tokiem. Sočasno so tajvanski organi pregona v bližini mesta Tainan prestregli ribiško ladjo pod kamboško zastavo, na kateri so odkrili približno 600 kilogramov prepovedanih substanc. Med zaseženimi mamili so bili heroin, konoplja, metamfetamin in erimin-5. Policija je aretirala štiri kitajske državljane, ki so bili na krovu plovila. Preiskovalci so postali pozorni na ladjo, ker kljub deklariranemu ribolovu na krovu ni bilo nobene ribiške opreme. Tovrstni dogodki v regiji poudarjajo zapletene varnostne razmere, kjer se prepletajo vprašanja državne suverenosti in čezmejnega kriminala. Medtem ko Kitajska s prisotnostjo obalne straže utrjuje svoje ozemeljske zahteve, organi pregona v sosednjih državah krepijo nadzor nad sumljivimi plovili, ki izkoriščajo sporna območja za nezakonite dejavnosti, kot je trgovina z drogami.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta se v Beli hiši sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov so bile zahteve Združenih držav Amerike po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod ameriško suverenost. Srečanje predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Washingtona, ki Grenlandijo vidi kot strateško ključno območje za svojo nacionalno varnost in arktično politiko. Danska stran je ob tem ponovila svoja stališča o ozemeljski celovitosti kraljestva, medtem ko grenlandska vlada poudarja pomen lastne suverenosti pri odločanju o prihodnosti otoka. Diplomatski viri navajajo, da so pogovori potekali v okviru širših geopolitičnih premikov v Arktičnem oceanu, kjer se stopnjujejo interesi velesil. ZDA želijo z morebitno priključitvijo okrepiti svojo prisotnost in nadzor nad naravnimi viri ter plovnimi potmi, ki postajajo vse dostopnejše zaradi podnebnih sprememb.

Danski in grenlandski predstavniki so se v Washingtonu sestali s člani ameriškega Sveta za nacionalno varnost, da bi naslovili napetosti, ki so nastale po ponovnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o strateškem pomenu in morebitni priključitvi Grenlandije. Trump je svoje načrte utemeljil z vidika nacionalne varnosti ZDA, kar je med zavezniki v Evropi sprožilo precejšen nemir. Veleposlanik Kraljevine Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta v pogovorih poudarila avtonomijo otoka. V Nemčiji in celotni Evropski uniji se vrstijo kritični odzivi na ameriške ambicije, saj mnogi predloge o aneksiji ozemlja, ki pripada suvereni državi, označujejo za nesprejemljive. V javnosti so se pojavili tudi satirični odzivi, predvsem na Danskem, kjer so nekatere kampanje neposredno zasmehovale Trumpovo politiko. Kljub temu nekateri analitiki opozarjajo, da je potreben bolj poglobljen pogled na arktično regijo in njeno vse večjo geopolitično težo. Srečanje v Washingtonu velja za ključen korak pri preprečevanju nadaljnjega zaostrovanja odnosov med ZDA in Dansko. Čeprav so ameriške zahteve povzročile diplomatski spor, obe strani poudarjata pomen dialoga pri vprašanjih, ki zadevajo varnostno arhitekturo Severnega Atlantika in Arktike. Zaenkrat ni indicev, da bi Danska popustila pri vprašanju suverenosti nad največjim otokom na svetu.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Sirska vlada in kurdske Sirske demokratične sile (SDF) sta v torek v okrožju Deir Hafer, vzhodno od Alepa, vstopili v nov neposreden oborožen spopad. Do izmenjave ognja je prišlo le teden dni po krvavih spopadih v samem mestu Alep, kar kaže na nevarno zaostrovanje razmer med sosednjimi vojaškimi enotami na severu države. Čeprav o morebitnih žrtvah zadnjega incidenta še ni uradnih poročil, so razmere na terenu ostale izjemno napete. Sirska vojska je po spopadu od kurdskih sil zahtevala takojšen umik z območja vzhodno od Alepa, medtem ko so visoki kurdski uradniki Damask obtožili priprav na obsežnejšo ofenzivo. Trenutne sirske oblasti si prizadevajo za razširitev nadzora nad celotnim ozemljem države, kar neposredno ogroža de facto avtonomijo kurdskih oblasti na severu in severovzhodu Sirije. Napetosti se krepijo predvsem zaradi zastoja pri izvajanju dogovora iz lanskega marca, ki je predvideval integracijo kurdskih enot v centralno državno vojsko. Analitiki opozarjajo, da so zadnji incidenti posledica neuspešnih pogajanj med osrednjo vlado v Damasku in vodstvom SDF. Medtem ko vlada zahteva brezpogojno podreditev kurdskih območij, si kurdska stran prizadeva ohraniti določeno stopnjo politične in vojaške neodvisnosti. Ker nobena stran ni pripravljena na popuščanje, se tveganje za širši državljanski spopad na severu države ponovno povečuje.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zaveznicam v zvezi NATO posredoval ostro opozorilo, v katerem zahteva, da zavezništvo podpre ameriška prizadevanja za pridobitev Grenlandije. Trump trdi, da je otok ključnega pomena za nacionalno varnost Združenih držav Amerike in vzpostavitev obrambnega sistema, znanega kot "zlata kupola". Po njegovih besedah bi prehod Grenlandije pod ameriško upravo okrepil učinkovitost zavezništva, hkrati pa je opozoril, da NATO brez vojaške moči ZDA ne bi predstavljal nikakršne resne odvračalne sile. Politična analitičarka Mariia Zolkina opozarja, da Trumpove zahteve po Grenlandiji predstavljajo resno tveganje za razkol znotraj severnoatlantskega zavezništva. Razhajanja se ne pojavljajo le zaradi vprašanja vojne v Ukrajini, temveč predvsem zaradi osebnih političnih ambicij in interesov ameriškega predsednika, ki želi s pridobitvijo novega vojaškega oporišča pustiti trajno politično zapuščino. Evropski partnerji se v odgovor na to spopadajo z izzivom, kako pomiriti Trumpove varnostne pomisleke, ne da bi pri tem ogrozili suverenost Kraljevine Danske, pod katero otok spada. Napetosti se stopnjujejo v času, ko se globalni politični red premika proti skrajni desnici, kar vpliva tudi na notranjo dinamiko Evropske unije. Medtem ko se Madžarska, Poljska, Avstrija in Italija pod vplivom Trumpovih strategov soočajo z notranjimi pritiski na demokratične standarde, se Kanada in nekatere druge zaveznice že pripravljajo na morebitne gospodarske ultimatome. Grenlandija, ki je kot del Danske že vključena v NATO, tako ostaja osrednja točka geostrateških trenj med ZDA, Rusijo in Kitajsko.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.