Ameriška ambasada v Bangkoku je izdala varnostno opozorilo za ameriške državljane v bližini meje med Tajsko in Kambodžo, s priporočilom previdnosti in upoštevanja navodil tajskih varnostnih organov. Vietnam je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih napetosti na območju in pozval Tajsko in Kambodžo k zadržanosti ter izogibanju uporabi sile.

Malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim je 29. julija poudaril, da Malezija nikoli ni sprejela agresivnega stališča pri reševanju pomorskih mejnih vprašanj z Indonezijo, vključno z dolgoletnim sporom Ambalat v Celebeškem morju. Malezija se pri reševanju teh vprašanj drži pravnega pristopa in zavrača agresijo.

Kitajska vojska in obalna straža sta izvedli patrulje v vodah okoli spornega grebena Scarborough v Južnem kitajskem morju. Patrulje, ki vključujejo pomorske in zračne sile, so del "bojne pripravljenosti" v spornem območju. Obalna straža je okrepila patrulje za izvajanje zakonov na tem območju že od začetka avgusta.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Izraelski parlament, Kneset, je podprl resolucijo, ki vlado poziva k pripojitvi Zahodnega brega reke Jordan. Novico sta poročala portala Ynet in Israel National News 23. julija 2025, pri čemer je resolucijo podprl 71-članski poslanski zbor.

Tailandija in Kambodža sta si izmenjali strele ob svoji sporni meji, kar je posledica večtedenskih napetosti. Incident naj bi potekal v severovzhodni provinci Surin, pri čemer naj bi bili ranjeni trije civilisti. Obe strani se obtožujeta začetka streljanja. Napetosti med državama niso nove, saj že desetletja potekajo ozemeljski spori, ki so se v zadnjem času ponovno okrepili, zlasti v luči politične krize na Tajskem.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je opravil sporen obisk turško okupiranega severnega dela Cipra. Med obiskom je Erdoğan odprl projekte, ki jih financira Turčija, in se srečal s predsednikom samooklicane Turške republike Severni Ciper, Ersinom Tatarjem. Obisk sovpada z 51. obletnico turške invazije na Ciper, kar je bil še dodaten razlog za ogorčenje in označitev obiska kot provokativnega s strani nekaterih medijev.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Kitajska vojska je sporočila, da je izvajala redne patrulje v Južnokitajskem morju in opozorila Filipine pred provokacijami ter zanašanjem na tuje partnerje, potem ko se je Manila pridružila skupnim vojaškim vajam z ZDA in Japonsko. Napetosti v Južnokitajskem morju se zaostrujejo.

Tailandija in Kambodža sta se zapletli v najhujše obmejne spopade v zadnjih 15 letih, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi. Tajska vojska je obstreljevala vojaške cilje v Kambodži in poročala o smrti desetih ljudi na svojem ozemlju zaradi streljanja iz sosednje države. Napetosti so narasle po eksploziji mine, kar je vodilo v letalske napade, smrtne žrtve in hudo diplomatsko krizo. Tailandija je zaradi spopadov evakuirala več kot 100.000 civilistov. Konflikt izhaja iz zgodovinskega spora glede meje med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o prekinitvi sodelovanja in financiranja 66 mednarodnih organizacij, vključno s številnimi agencijami pod okriljem Združenih narodov. Trumpova administracija je te institucije označila za potratne in škodljive za ameriško suverenost, predvsem zaradi njihovega osredotočanja na vprašanja podnebja, dela in migracij. Med tarčami ukaza so se znašli tudi Partnerstvo za atlantsko sodelovanje in Mednarodni inštitut za demokracijo ter volilno pomoč, kar odražajo širšo politiko osamitve Združenih držav Amerike pod trenutnim vodstvom. V Parizu so se medtem nadaljevala mirovna pogajanja o vojni v Ukrajini, kjer sta Združeno kraljestvo in Francija podpisala namero o napotitvi svojih vojaških sil v državo po morebitnem premirju. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnost in podpirala ukrajinske obrambne zmogljivosti. Čeprav je ameriški odposlanec Jared Kushner pogovore označil za mejnik, so evropski voditelji opozorili, da končni sporazum še ni blizu in da ostajajo ključna vprašanja nerešena. Sočasno se stopnjujejo napetosti zaradi Trumpovih teženj po prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo kritike celo med njegovimi nekdanjimi zavezniki. Nigel Farage je opozoril na varnostna tveganja in pomen Natove prisotnosti na severu, hkrati pa zavrnil uporabo vojaške sile za pridobitev ozemlja. Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi ameriški pritiski na Dansko in Grenlandijo lahko destabilizirali severnoatlantsko zavezništvo in odprli vrata kitajskemu vplivu v regiji.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za The New York Times napovedal, da bodo ZDA prodajale nafto in financirale obnovo Venezuele. Izključil je možnost pomilostitve za venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Opozoril je tudi Nigerijo zaradi genocida nad kristjani. Trump je izjavil, da Rusijo v okviru zveze NATO najbolj skrbijo Združene države.

Ob meji med Tajsko in Kambodžo so izbruhnili siloviti spopadi, v katerih je umrlo najmanj 12 ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Boji, vključno s topniškim obstreljevanjem in zračnimi napadi, so izbruhnili 24. julija zaradi spora glede stoletje starega obmejnega območja. Obe strani obtožujeta druga drugo za eskalacijo napetosti.

Avstralija, Kanada in Filipini so izvedli skupne zračne obrambne vaje v spornem območju Južnega kitajskega morja, kjer Kitajska izvaja pritisk na filipinske ladje in letala. Vaje so potekale blizu spornega otoka Second Thomas Shoal. Hkrati so Filipini opozorili Kitajsko, da bo vsak poskus vkrcanja ali vleke filipinske vojaške ladje, ki je nasedla na tem območju, predstavljal prestop 'rdeče črte'. Opozorilo sledi zaznavanju povečane kitajske pomorske aktivnosti okoli spornega območja.

V Kambodži so se odvijali dogodki, ki so zaznamovali napetosti s sosednjo Tajsko, medtem ko so potekale priprave na mednarodno srečanje o ženskah. Tajska je izvedla vojaške vaje za evakuacijo prebivalstva v štirih okrožjih ob meji s Kambodžo, kar je povzročilo zaskrbljenost in obsodbe s strani kambodžanske skupnosti v tujini. Slednja je protestirala proti tajskemu vdoru v kambodžansko ozemlje in kršitvam sporazumov o prekinitvi ognja. Poleg tega je bilo preloženo srečanje med policijama Kambodže in Tajske o čezmejnem kriminalu na zahtevo tajske strani. Hkrati se je delegacija kambodžanskega parlamenta odpravila v Peking na srečanje svetovnih voditeljev o ženskah, kar kaže na prizadevanja Kambodže na področju enakosti spolov.

Tajska in Kambodža sta se spopadli na sporni meji, kar je povzročilo najmanj 12 smrtnih žrtev in na desetine ranjenih. Napetosti so se povečale po mesecih naraščajočih trenj, ki so eskalirale v izmenjavo topniškega ognja, po nekaterih poročilih pa naj bi bil povod nedavni pogovor med nekdanjima voditeljema držav, ki je ponovno obudil ozemeljske spore, ki segajo več kot stoletje nazaj.