Profesor Andrzej Zoll se je znašel pod drobnogledom tožilstva zaradi obtožb, da naj bi Szymona Hołownio spodbujal k prekoračitvi pooblastil pri zaprisezi Karola Nawrockega, kar je Zoll zanikal. Napoved tožilstva o zaslišanju Hołownie zaradi njegovih izjav o 'državnem udaru' je zaostrila spor v vladni koaliciji, saj so politiki stranke Polska 2050 menili, da so Hołownijeva pojasnila zaključila zadevo. Medtem so bili v Čenstohovi aretirani in obtoženi dva moška, stara 17 in 30 let, zaradi napada na dva afriška državljana.

Slovenska demokratska stranka (SDS) v okviru pobude Koalicija z volivci organizira pogovorni večer z naslovom Za ustavno večino razuma, ki bo potekal v sredo, 14. januarja 2026. Glavni gost dogodka v Kulturnem centru Semič bo predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Namen srečanja je vzpostavitev odprtega dialoga z državljani o ključnih vprašanjih prihodnosti države in trenutnem političnem dogajanju. Organizatorji dogodka, ki ga bo povezovala Bernarda Kump, poudarjajo pomen spodbujanja konstruktivne razprave v Beli krajini. Srečanje je del širših prizadevanj koalicije za neposreden stik z volilnim telesom in predstavitev programskih izhodišč, ki se osredotočajo na zagotavljanje ustavne večine v parlamentu. Javna tribuna v Semiču predstavlja eno izmed številnih načrtovanih aktivnosti stranke SDS v lokalnih okoljih. Dogodek je odprt za širšo javnost in se bo začel ob 17.30 na naslovu Prosvetna ulica 4. Razpravljavci bodo naslovili aktualne izzive, s katerimi se spopada slovenska družba, ter iskali rešitve za politično stabilnost v prihodnjem mandatu.

Najnovejša javnomnenjska raziskava inštituta Pollster kaže na tesen izid med vladajočo Koalicijo Obywatelska in opozicijsko stranko Prawo i Sprawiedliwość, saj je razlika med njima zgolj v statistični napaki. Koalicija Obywatelska je prejela 32 odstotkov podpore. Sondaža razkriva tudi težave koalicije Donalda Tuska, saj bi se dve izmed njenih članic znašli pod parlamentarnim pragom, kar bi pustilo le štiri stranke v Sejmu. Ta rezultat povzroča skrbi znotraj vladajoče koalicije.

Nekdanji britanski finančni minister v konservativni vladi Nadhim Zahawi je v ponedeljek uradno prestopil v stranko Reform UK, ki jo vodi Nigel Farage. Zahawi, ki je v času premierja Borisa Johnsona zasedal enega najpomembnejših položajev v državi, je svojo odločitev naznanil na tiskovni konferenci v Westminstru. Ob tem je poudaril, da Združeno kraljestvo potrebuje korenite reforme in da bi moral položaj predsednika vlade zasedati prav Farage, saj se država po njegovem mnenju nahaja v nevarnem zgodovinskem obdobju. Prestop je sprožil burne odzive, zlasti zaradi Zahawijevih preteklih izjav na račun Nigla Faragea. Leta 2015 je Zahawi takratnega voditelja Ukipa javno obtožil rasizma in zapisal, da bi ga bilo strah živeti v državi, ki bi jo vodil Farage. Na novinarska vprašanja o teh navedbah je Zahawi odgovoril, da gre za stare zapise in da danes Faragea vidi kot človeka, ki nima težav z ljudmi njegovega etničnega ozadja, v kolikor so se ti integrirali v britansko družbo. Politični analitiki ta korak ocenjujejo kot hud udarec za trenutno voditeljico konservativcev Kemi Badenoch, saj se je Zahawi pridružil skupini več kot 20 nekdanjih konservativnih poslancev, ki so prestopili k desničarskim Reformistom. Medtem ko stranka Reform UK krepi svoj vpliv, se v javnosti pojavljajo tudi očitki, da naj bi si Zahawi s prestopom skušal zagotoviti plemiški naslov, kar pa v stranki zavračajo kot neutemeljena ugibanja.

Zadnja raziskava IBRiS za Radio ZET je razkrila, da imajo Poljaki različna pričakovanja glede stabilnosti vlade Donalda Tuska po rekonstrukciji. Analiza v podcastu Drugi rzut OKA je poudarila, da so spremembe v vladi, kot so zmanjšanje števila ministrov, imenovanje Radosława Sikorskega za podpredsednika vlade in morebitna razrešitev Adama Bodnarja, več kot le nov začetek, saj so del načrta in strategije.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je izjavil, da morebitna ratifikacija mirovnega sporazuma z Rusijo v vrhovni radi ne bi zagotovila popolne legitimnosti dokumenta. Kuleba meni, da bi se nove politične sile, ki bi prišle na oblast po naslednjih parlamentarnih volitvah, lahko sporazumu odpovedale z utemeljitvijo, da ga niso same podpisale. Po mnenju nekdanjega vodje diplomacije je ratifikacija v parlamentu zgolj minimalna možnost, ki zagotavlja delno legitimnost le do konca trenutnega volilnega cikla. Poudaril je, da bi resnično in trajno legitimnost takšnemu dokumentu podelil le vsenarodni referendum, ki bi odražal voljo ljudstva in preprečil kasnejše politične manipulacije. Kuleba je v intervjuju za Ukrajinsko pravdo še izpostavil, da bi potrditev sporazuma na referendumu zaščitila državo pred notranjimi političnimi razdori. Brez neposredne podpore državljanov bi politiki v boju za oblast lahko izkoriščali nasprotovanje sporazumu, kar bi po njegovih besedah vodilo v raztrganost države na koščke.

Predsednik stranke PKB, Cak Imin, je predlagal neposredne volitve za župane in druge lokalne voditelje. Predsednica parlamenta Puan Maharani je njegov predlog označila za zaenkrat le pobudo. Stranka Nasdem je medtem pozvala k čimprejšnjemu nastopu Gibrana Rakabuming Rake v IKN, medtem ko je Cak Imin to prepustil predsedniku Prabowu.

Japonski premier Shigeru Ishiba načrtuje odstop s položaja, so v sredo poročali lokalni mediji. Odločitev sledi izgubi večine njegove stranke v zgornjem domu parlamenta. Ishiba je bil pred tem japonski obrambni minister in nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. V japonski politiki je znan kot pomembna osebnost in eden izmed možnih kandidatov za prihodnjega predsednika Liberalno demokratske stranke.

Premier v odstopu Rosen Željazkov je takoj po prejemu vrnil mandat za sestavo vlade, ki mu ga je podelil predsednik Rumen Radev. Stranka GERB-SDS si želi predčasne volitve 29. marca. Bojko Borisov, vodja GERB, je izjavil, da ima stranka vso pravico zahtevati nadaljevanje vladanja.

Češki socialni demokrati (SOCDEM) so se dokončno pridružili gibanju "Dovolj!" (Stačilo!), v katerem prevladujejo komunisti. Njihovi predstavniki, vključno s predsednico Jano Maláčovo in nekdanjim ministrom Lubomírjem Zaorálkom, bodo kandidirali na kandidatnih listah gibanja na prihajajočih parlamentarnih volitvah. To izhaja iz skupnega memoranduma, ki sta ga podpisali obe stranki. Ta poteza je povzročila odhod številnih članov iz socialne demokracije zaradi njihovega nasprotovanja sodelovanju s komunisti.

V Moldaviji so se v skladu z rokovnikom Državne volilne komisije danes uradno začela volilna opravila pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale 22. marca. Od danes je tako mogoče uradno vlagati kandidature za poslance v državni parlament, kar predstavlja ključno fazo v pripravi na volilni dan. Rok za oddajo kandidatnih list se izteče 19. februarja, ko se bo v državi začela tudi uradna predvolilna kampanja. V tem obdobju bodo politične stranke in neodvisni kandidati skušali prepričati volilno telo, volilni proces pa bo pod budnim očesom domačih in mednarodnih opazovalcev, ki spremljajo demokratične standarde v regiji. Postopek vlaganja kandidatur sledi predhodnemu obdobju političnega prilagajanja in določanja volilnih pravil. Trenutno dogajanje predstavlja formalni začetek bitke za sedeže v moldavskem parlamentu, kar bo pomembno vplivalo na prihodnjo politično usmeritev države in njene odnose z mednarodno skupnostjo.

Vrh največje srbske stranke, Srbske napredne stranke (SNS), razmatra možnost izrednih parlamentarnih volitev, ki bi lahko potekale do konca leta, bodisi v oktobru ali decembru. Ta informacija prihaja kljub temu, da je oblast več mesecev zavračala možnost razpisa predčasnih volitev. Podrobnosti o možnih terminih v članku niso navedene, razen da so v igri omenjena dva meseca.

Kosovo se od volitev 9. februarja sooča z dolgotrajno politično krizo, saj država ostaja brez novega parlamenta. Predsednica Vjosa Osmani je v torek zvečer že drugič zaprosila ustavno sodišče za pomoč pri iskanju izhoda iz pat položaja. Novo parlamentarno telo v balkanski državi se doslej ni uspelo konstituirati.

Kandidaturo na delnih zakonodajnih volitvah v Parizu je napovedal tudi Thierry Mariani iz stranke Nacionalni zbor, s čimer se je pridružil Rachidi Dati in Michelu Barnierju v boj za poslansko mesto v drugi volilni enoti prestolnice.

Demokratska stranka (DS) je sporočila, da se ne bo udeležila sestanka opozicije z direktorico urada ODIHR Marijo Telalian. Glavna razloga za to sta zanemarjanje stališča študentov, ki zahtevajo predčasne parlamentarne volitve, in kritika predsednice vlade Ane Brnabić, katere dialogi naj bi bili "fingiranje demokracije". DS ocenjuje, da je hvaljenje Brnabićeve nesprejemljivo.

Tudi tokratni poskus konstituiranja kosovskega parlamenta ni bil uspešen, saj poslanci niso našli skupnega jezika. Kosovare Murseli iz stranke PDK je izjavila, da politična kriza v državi ni zgolj kriza, temveč nacionalna sramota. Seje so bile prekinjene, preden se je glasovanje sploh začelo, kar označuje 51. neuspešen poskus.

Predsednik parlamenta Črne gore, Andrija Mandić, je izrazil optimizem glede sprejetja zakonskega predloga, ki bi omogočil, da se vse volitve v državi, tako lokalne kot splošne, izvedejo na isti dan leta 2027. Mandić je za TV Prva pojasnil, da bi takšna rešitev podaljšala mandate nekaterim lokalnim skupščinam, medtem ko bi se v Podgorici in Nikšiću mandati celo skrajšali. Medtem predsednik Milatović predlaga uvedbo odprtih list, kar vidi kot nujen demokratični korak za vrnitev politike med državljane.

Japonski premier Šigeru Išiba naj bi odstopil do konca avgusta, kar je posledica poraza njegove stranke na volitvah v zgornji dom parlamenta pretekli konec tedna. Po volilnem izidu je Išibova vlada v manjšini v obeh domovih parlamenta, kar je spodbudilo vse glasnejše pozive k njegovemu odstopu. Ta novica sledi napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zgodovinskem trgovinskem dogovoru z Japonsko v višini 550 milijard dolarjev.

Nekdanji predsednik socialnih demokratov (SOCDEM) Michal Šmarda je napovedal izstop iz stranke. Sodelovanje med stranko SOCDEM in koalicijo Stačilo! (v kateri so tudi komunisti) za prihajajoče oktobrske parlamentarne volitve je označil za zgodovinsko napako. Kot je dejal, avgusta ne bo plačal članarine in bo tako uradno izstopil iz stranke. Predsedstvo gibanja Stačilo! je sodelovanje s socialnimi demokrati potrdilo v četrtek, o čemer je poročal tiskovni predstavnik KSČM Roman Roun.

Čeprav predsedniške in guvernerske volitve pritegnejo največ pozornosti, so občinski sedeži ključnega pomena, saj lokalna vlada državljanom omogoča neposreden vplog v zakone, ki jih najbolj zadevajo – od računov za vodo do davkov na nepremičnine. Medtem so v zvezni državi Washington na avgustovski volilni listi tri zakonodajne tekme, ki so pod drobnogledom. Volivce zanimajo vprašanja, kot so največje zvišanje davkov v zgodovini države, lokalni učinki dejanj Trumpove administracije in naraščajoči stroški življenja.