APDEJT.si

Medtem ko so države na podnebni konferenci COP30 potekala pogajanja o novih podnebnih ciljih, je v razstavni dvorani izbruhnil požar, ki je povzročil množično evakuacijo.

Na področju konference ZN o podnebju COP30 v Belému v Braziliji je izbruhnil požar, zaradi katerega so morali evakuirati več deset tisoč udeležencev. Požar je izbruhnil v bližini paviljonov držav v vhodnem območju, a so ga brazilske oblasti uspele spraviti pod nadzor. Evakuacija je prekinila potek pogajanj v ključni fazi konference.

Sredi Berlina je WWF postavil instalacijo gorečega deževnega gozda, s katero opozarja na nujnost večje zaščite podnebja. Akcija poteka vzporedno s konferenco COP30, kjer potekajo pogovori o podnebnih spremembah.

Nemška vlada je obljubila milijardo evrov za ohranitev "zelenih pljuč" Zemlje v Braziliji, vendar ta poteza ni bila sprejeta brez pomislekov. Kljub znesku, ki se sliši obetavno, obstajajo dvomi o učinkovitosti in iskrenosti namenov.

V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.

Ladijske družbe pozivajo kanadsko vlado, naj investira v arktično infrastrukturo in navigacijsko tehnologijo, saj podnebne spremembe povečujejo nevarnost transportnih poti, promet pa se povečuje.

V brazilskem mestu Belem, kjer potekajo podnebni pogovori COP30, je izbruhnil požar, zaradi česar so evakuirali udeležence in prekinili pogajanja. Ogenj se je pojavil v enem od paviljonov, kar je povzročilo paniko med delegati.

Na prizorišču podnebne konference COP30 v Belemu je izbruhnil požar v modri coni, kjer so razstavni paviljoni držav. Delegati, vključno s slovensko delegacijo, so morali zapustiti območje konference. Požar je pod nadzorom, vendar se pričakuje, da se bodo pogajanja zavlekla.

Avstrijski Alpenverein (ÖAV) je opozoril, da so meritve ledenikov zaradi njihovega krčenja vse težje. V prihodnjih letih bo treba iz merilnega programa izločiti vse več ledenikov, med drugim tudi Gössnitzkees na Koroškem, ki je po mnenju zveze "zdaj bolj ostanek ledu". Alpenverein poziva k brezpogojni zaščiti ledenikov, ki vključuje občutljiva in visokodinamična ledeniška predpolja.

Kljub povečani količini padavin ostaja stanje gozdov v Severnem Porenju-Vestfaliji kritično. Obnova poteka počasneje od pričakovanj, pri čemer so nekatere drevesne vrste še posebej prizadete.

Nova študija ugotavlja, da tisočem nevarnih lokacijam po ZDA grozi poplava zaradi dviga morske gladine, kar lahko predstavlja resne nevarnosti za zdravje bližnjih skupnosti. Raziskovalci so identificirali 5.500 lokacij, ki skladiščijo ali obdelujejo nevarne snovi, kot so odpadne vode, smeti, nafta in plin, in ki bi jih lahko do leta 2100 prizadele obalne poplave. Več kot polovici teh lokacij pa grozi poplava že do leta 2050. Najbolj ogrožene so skupnosti z nizkimi dohodki.

Gozdovi se soočajo s številnimi izzivi, pri čemer podnebne spremembe predstavljajo poseben problem. Te težave pa ne vplivajo le na lastnike gozdov, temveč na celotno družbo.

Turčija si je zagotovila gostiteljstvo podnebnega vrha COP31 po dvoletnem diplomatskem prizadevanju z Avstralijo. Avstralija bo vodila pogajanja med vladami na konferenci.

Na podnebni konferenci v Belému si svetovna skupnost prizadeva doseči dogovor o načrtu za opustitev premoga, nafte in plina. Evropska unija je povečala pritisk za dosego tega cilja.

Vlada Québeca bo na podnebno konferenco COP30 v Braziliji poslala le pet predstavnikov, kar je znatno manj kot petnajst, ki so se udeležili konference v Dubaju leta 2023. To zmanjšanje odraža bolj skromen pristop k mednarodnim podnebnim srečanjem.

Kanada je na podnebni konferenci ZN v Braziliji prejela posmehljivo nagrado 'fosil dneva'. Mrežo za podnebno ukrepanje (Climate Action Network) je Kanada bila izbrana zaradi pomanjkanja podnebnih ukrepov. Nagrado podeljujejo od leta 1999.

Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.

Avstralski minister za okolje bo v četrtek v govoru ostro napadel podnebne politike tekmecev, pri čemer bo Queensland obtožil opustitve cilja neto ničelnih emisij.

V Belgiji se je začel sodni postopek, v katerem kmetovalec Hugues Falys in tri organizacije tožijo francoski naftni in plinski koncern TotalEnergies. Falys zahteva, da TotalEnergies prevzame odgovornost za izgube v kmetijstvu, ki so posledica podnebnih sprememb. Koncern je tožbo označil za nelegitimno.

Turčija bo gostila podnebno konferenco COP31 v Antaliji, potem ko je Avstralija umaknila svojo kandidaturo. Avstralija se je dogovorila, da bo vodila pogajanja med vladami na konferenci in bo gostila predhodna srečanja s pacifiškimi državami. Papua Nova Gvineja je izrazila nezadovoljstvo zaradi umika avstralske kandidature.