Ugandski predsednik Yoweri Museveni se na četrtkovih volitvah poteguje za svoj sedmi mandat, medtem ko njegov sin in vojaški poveljnik Muhoozi Kainerugaba tokrat ne nastopa kot kandidat. Čeprav se Kainerugaba ni uvrstil na glasovnico, njegova prisotnost močno zaznamuje politično dogajanje, saj velja za verjetnega naslednika svojega očeta. Njegova odločitev, da odstopi od kandidature v korist očeta, utrjuje oblast dolgoletnega predsednika, ki državo vodi že več desetletij. Volitve spremlja napeto vzdušje, saj opozicija in mednarodne organizacije opozarjajo na omejevanje politične svobode. Kljub temu da Muhoozi uradno ne kandidira, njegova vloga v vojski in javnem življenju nakazuje na skrbno načrtovan prenos oblasti znotraj družine v prihodnosti. Volivci bodo tako v četrtek odločali o nadaljevanju Musevenijeve vladavine, ki se sooča z očitki o represiji nad političnimi nasprotniki. Analitiki poudarjajo, da je Musevenijeva kandidatura ključna za ohranitev stabilnosti režima, ki temelji na podpori varnostnih sil. Vprašanje nasledstva ostaja odprto, vendar Muhoozijeva podpora očetu zmanjšuje tveganje za notranje razkole v vladajoči stranki pred samim glasovanjem. Mednarodna skupnost pozorno spremlja proces, saj se Uganda uvršča med ključne akterje v regiji Vzhodne Afrike.

92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.

Več kot 218.000 volivcev se je v Portugalski prijavilo za predčasno glasovanje na predsedniških volitvah, ki je potekalo to nedeljo v izbranih občinah po vsej državi. Ta možnost je bila na voljo vsem registriranim volivcem, ki so se vnaprej prijavili za oddajo glasu pred uradnim datumom volitev. Skupno je za volitve registriranih približno 11 milijonov državljanov v domovini in tujini. Volivci, ki se kljub prijavi niso mogli udeležiti predčasnega glasovanja, bodo svojo pravico še vedno lahko izkoristili na glavni volilni dan naslednjo nedeljo. Medtem ko so volilna opravila potekala nemoteno, se je večina predsedniških kandidatov osredotočila na kampanjo v osrednjem in severnem delu države, kjer so v osmem dnevu uradne kampanje nagovarjali preostalo volilno telo. Postopek predčasnega glasovanja je namenjen povečanju volilne udeležbe in zmanjševanju pritiska na volišča v času pandemije oziroma logističnih izzivov. Portugalski volilni sistem s tem omogoča večjo fleksibilnost državljanom, ki se v nedeljo, ko bodo potekale splošne volitve, ne bi mogli zglasiti na svojih matičnih voliščih.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Podporniki ugandskega opozicijskega voditelja Bobija Wineja so na nedavnih zborovanjih v Kampali množično uporabljali državno zastavo kot simbol upora proti dolgoletni vladavini predsednika Yowerija Musevenija. Ta poteza je sprožila ostre odzive varnostnih sil in policijska opozorila, saj uporaba nacionalnih simbolov v politične namene v državi velja za nevarno politizacijo. Kljub zastraševanju s strani državnih organov se je na shodih zbralo več sto navdušenih privržencev, ki v zastavi vidijo sredstvo za izražanje nezadovoljstva. Analitiki ocenjujejo, da je zmaga 81-letnega Musevenija na prihajajočih volitvah skoraj gotova, kar bi mu zagotovilo že sedmi predsedniški mandat. Napetosti v državi pred glasovanjem naraščajo, saj opozicija opozarja na sistematično omejevanje političnih svoboščin in uporabo represivnih sredstev za ohranitev oblasti. Zastava, ki bi morala predstavljati narodno enotnost, je tako postala osrednja točka razdora med vladajočo elito in opozicijskimi gibanji. Situacija v Ugandi odraža širše trende v regiji, kjer se uveljavljeni voditelji spopadajo z naraščajočim pritiskom mlajše populacije, ki jo predstavlja Wine. Mednarodni opazovalci z zaskrbljenostjo spremljajo poročila o ustrahovanju volivcev in omejevanju svobode govora, kar postavlja pod vprašaj legitimnost prihajajočega volilnega procesa. Dogajanje kaže na globoko politično polarizacijo v tej vzhodnoafriški državi.

Po novih žalitvah Donalda Trumpa, ki je Georgea Clooneyja označil za povprečnega in večnega jamrača, je Clooney napovedal boj za prihajajoče volitve in poudaril potrebo po ponovni vzpostavitvi veličine Amerike. Razlogi za pridobitev francoskega državljanstva pa naj bi bili povezani tudi z opozorilom britanske vlade, da Amal Clooney grozijo ameriške sankcije zaradi njene vloge pri izdaji naloga za aretacijo izraelskega premierja.

Glede na rezultate javnomnenjske raziskave poljskega centra CBOS so poljski državljani za najvplivnejša politika leta 2025 izbrali domačega predsednika Karola Nawrockega in predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Nawrocki je na nacionalni ravni prejel podporo 16 odstotkov anketirancev, medtem ko je Trump na mednarodni ravni prepričal 11 odstotkov vprašanih. Rezultati ankete, ki je bila izvedena ob koncu leta, odražajo trenutne politične preference Poljakov v obdobju po poljskih predsedniških volitvah. Poleg vodilnih dveh politikov so anketiranci opazili tudi druge osebnosti, med katerimi se je vidneje uvrstil Grzegorz Braun. Izbira Nawrockega in Trumpa kaže na tesno politično usklajenost in konservativne preference poljskega volilnega telesa v letu 2025. Rezultati prav tako potrjujejo pomen mednarodnih odnosov med Varšavo in Washingtonom, ki so se v preteklem letu krepili skozi javne izmenjave pohval med obema voditeljema, kar je vplivalo na percepcijo javnosti o njunem uspehu.

V Združenih državah Amerike obeležujejo peto obletnico dogodkov 6. januarja 2021, ki jih kritiki označujejo za enega najbolj sramotnih dni v ameriški zgodovini. Posebni tožilec Jack Smith je pred odborom za pravosodje predstavniškega doma pričal, da so preiskave potrdile načrtovan poskus Donalda Trumpa za razveljavitev izidov volitev leta 2020 in preprečitev mirnega prenosa oblasti. Kljub resnim obtožbam Trump ostaja na prostosti, predvsem zaradi odločitve vrhovnega sodišča o predsedniški imuniteti, ki je ustavila kazenski pregon sedaj ponovno izvoljenega predsednika. Hkrati so ameriško javnost razdelile nedavne akcije Trumpove administracije v tujini, predvsem aretacija in izročitev venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Kritiki v oddaji The View, med njimi nekdanja tožilka Sunny Hostin, so dejanje označili za nezakonito ugrabitev in piratstvo, ki krši mednarodno pravo, saj kongres ni uradno napovedal vojne Venezueli. Dogajanje odseva globoko politično polarizacijo v državi, kjer se prepletajo vprašanja ustavne legitimnosti domačih procesov in agresivne zunanje politike administracije, ki ponovno zaseda Belo hišo.

Čilsko kvalifikacijsko sodišče za volitve (Tricel) je na slovesnosti v Santiagu uradno razglasilo Joséja Antonia Kasta za novega predsednika države. Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev pred več kot tremi tedni, funkcijo pa bo uradno nastopil 11. marca. Današnja razglasitev predstavlja ključen institucionalni korak, ki potrjuje legitimnost volilnega izida in Kastu omogoča polno pripravo na prevzem oblasti. Po uradni razglasitvi je Kast napovedal intenziven teden, ki vključuje obisk v Peruju in srečanje z gospodarskimi voditelji na konferenci ICARE. Novoizvoljeni predsednik se je slovesnosti udeležil v spremstvu soproge Maríe Píe Adriasola in svoje najožje ekipe. V svojem nagovoru medijem je poudaril pomen stabilnosti in napovedal nadaljevanje diplomatskih prizadevanj v regiji, kar je nakazal že z nedavnimi obiski v tujini, kjer se je posvečal vprašanjem varnosti in gospodarskega sodelovanja.

Vlade Argentine, Bolivije, Kostarike, Ekvadorja, Gvatemale, Paragvaja, Peruja in Dominikanske republike so v skupni izjavi ostro zavrnile dekret honduraške predsednice Xiomare Castro, ki odreja splošno ponovno štetje glasov po predsedniških volitvah. Podpisnice menijo, da odločitev predsednice spodkopava avtoriteto Nacionalnega volilnega sveta (CNE) in resno ogroža demokratične institucije v državi. Države so v svojem sporočilu ponovno potrdile priznanje Nasryja Asfure kot novoizvoljenega predsednika Hondurasa, kar je pred tem uradno razglasil pristojni volilni organ. Skupina držav je prav tako obsodila nasilje nad opozicijskimi politiki, ki se je odvilo pretekli četrtek, in vsakršne poskuse političnega pritiska, ki bi lahko spremenili volilno voljo državljanov. Poudarile so, da so mednarodne opazovalne misije potrdile legitimnost volitev, izvedenih 30. novembra, na katerih so honduraški volivci svobodno izrazili svojo voljo. Dokument poziva vse politične akterje v Hondurasu k spoštovanju demokratičnega reda in mirnemu prenosu oblasti. Kriza v državi se je poglobila po tem, ko je predsednica Castrova, ki pripada levičarskemu političnemu polu, izdala dekret, s katerim je poskušala izpodbiti uradne rezultate. Večina držav podpisnic izjave, ki jih vodijo desnosredinske vlade, v potezi predsednice vidi nevaren precedens za regijo. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi razglašenih rezultatov, medtem ko vlada trdi, da so bile pri štetju prisotne nepravilnosti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da se ne bo potegoval za republikansko predsedniško nominacijo leta 2028, če se bo za naslednika Donalda Trumpa odločil potegovati trenutni podpredsednik JD Vance. Vodja kabineta Bele hiše, Susie Wiles, je dejala, da Donald Trump nima namena kršiti 22. amandmaja, ki mu preprečuje ponovno kandidiranje, čeprav priznava, da se 'zabava' s svojimi komentarji glede tega.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je zavrnil uradno zahtevo za zaslišanje predsednika države, ki mu jo je skušal predati poslanec iz Koma Modžtaba Zolnur. Galibaf dokumenta o vprašanjih predsedniku ni želel prevzeti, kar kaže na notranjepolitične napetosti in postopkovna nesoglasja znotraj iranskega zakonodajnega telesa. Po navedbah poročil predsednik parlamenta s tem dejanjem blokira formalni postopek, s katerim poslanci zahtevajo odgovornost izvršne oblasti. Dogodek odraža širša prizadevanja določenih političnih struj v Iranu, ki želijo preko parlamentarnih mehanizmov stopnjevati pritisk na upravo predsednika. Zavrnitev prevzema vprašanj s strani Galibafa pomeni začasno zaustavitev kritičnega nadzornega procesa, ki bi lahko privedel do javnega zagovora predsednika pred poslanci. Gre za pomemben premik v odnosih med zakonodajno in izvršno vejo oblasti, kjer se predsednik parlamenta postavlja v vlogo arbitra pri dopustnosti ustavnih orodij za nadzor vlade.

Peta obletnica vdora na Kapitol je prinesla nove politične napetosti. Republikanci so bili večinoma tiho, medtem ko so demokrati pripravili zaslišanja o vplivu dogodkov. Donald Trump je pred petimi leti pozval svoje podpornike k protestu na Kapitolu. Oproščeni udeleženci protesta so se udeležili pohoda, kjer so žalili policiste. Bela hiša je objavila alternativno zgodovino dogodkov, ki trdi, da Trump ni poskušal strmoglaviti vlade. Ekonomist Paul Krugman je kritiziral Trumpove branilce kot 'globoko nepatriotične'.

Senat je potrdil milijarderja Jareda Isaacmana za administratorja Nase po večmesečni sagi, kjer ga je predsednik Donald Trump imenoval, nato pa umaknil njegovo ime. Isaacman je zaveznik Elona Muska.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v luči prihajajočih predsedniških volitev napovedala, da bo opozicijo kot kandidat zastopal Edmundo González. Odločitev prihaja leto in pol po prejšnjih volitvah, ki so jih zaznamovali očitki o goljufijah s strani režima Nicolása Madura. Opozicija, ki se kljub številnim oviram in prepovedim delovanja nekaterih ključnih politikov trudi za demokratične spremembe, v Gonzálezu vidi priložnost za poenotenje volilnega telesa in končanje dolgoletne politične krize. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se nasprotniki aktualne oblasti spopadajo z represijo in omejevanjem političnih pravic. Kljub temu opozicijske sile stavijo na mobilizacijo državljanov, ki so nezadovoljni z gospodarskim stanjem in pomanjkanjem demokratičnih standardov v državi. Gonzálezova kandidatura predstavlja ključni korak v strategiji opozicije za vrnitev Venezuele na pot ustavnega reda, čeprav ostaja negotovo, kako se bo na ta izziv odzvala trenutna oblast v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v svojem prvem javnem nastopu po ameriškem ukrepu proti Nicolásu Maduru izjavila, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti v državi. Machadova je ponovno poudarila, da je na predsedniških volitvah zmagal opozicijski kandidat Edmundo González, ki bi moral po njenih besedah uradno prevzeti predsedniški mandat. Opozicijsko vodstvo je državljane pozvalo k mirnosti in upoštevanju nadaljnjih navodil, hkrati pa so izpostavili nujnost demokratičnega prehoda oblasti. Machadova je v svojem nagovoru obljubila vzpostavitev javnega reda in miru ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Medtem ko so Združene države Amerike pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura, opozicija poudarja, da bo moral slednji odgovarjati pred mednarodnim pravosodjem za svoja dejanja med dolgoletnim vladanjem.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so odpustili iz bolnišnice, kjer je prestal več operacij, in ga prepeljali nazaj v zaporni objekt. Bolsonaro v zaporu prestaja kazen zaradi obtožb o vpletenosti v poskus državnega udara, ki se je zgodil po njegovem porazu na predsedniških volitvah. Po poročanju brazilskega medijskega portala G1 se je njegovo zdravstveno stanje po kirurških posegih dovolj stabiliziralo za vrnitev v prostore za prestajanje kazni. Bolsonaro, ki je državo vodil med letoma 2019 in 2022, je bil v zadnjem obdobju pod strogim nadzorom pravosodnih organov. Njegova hospitalizacija je bila nujna zaradi zdravstvenih zapletov, ki so po navedbah njegovih odvetnikov posledica preteklih poškodb, vendar so zdravniki po opravljenih posegih ocenili, da nadaljnje bolnišnično zdravljenje ni več potrebno. Policija ga je pod strogimi varnostnimi ukrepi nemudoma vrnila v priporno enoto, kjer nadaljuje prestajanje zaporne kazni, povezane z napadi na državne institucije v Brasilii.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk je v javni objavi opozoril, da bi zmaga radikalnih levih sil na prihajajočih volitvah pomenila konec za Združene države Amerike. Musk je svoje stališče utemeljil predvsem s kritiko njihovega pristopa k vprašanju migracij, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost države. Podjetnik je v svojih navedbah izpostavil, da bi politike, ki jih zagovarja radikalno krilo levice, privedle do nepopravljivih posledic za ameriško družbo in njeno prihodnjo ureditev. To ni prvič, da se je Musk vključil v politično razpravo glede migracijske politike, saj redno uporablja svojo platformo za komentiranje aktualnih družbeno-političnih vprašanj v državi.