Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times izjavil, da obžaluje svojo odločitev, da po porazu na predsedniških volitvah leta 2020 Nacionalni gardi ni ukazal zasega volilnih naprav v ključnih zveznih državah. Trump, ki še vedno vztraja pri nepodprtih trditvah o volilnih prevarah, je pojasnil, da so o takšnem ukrepu takrat razpravljali njegovi svetovalci, vendar ga sam ni izpeljal. Pri tem je izrazil dvom o tem, ali bi bila Nacionalna garda sploh dovolj usposobljena za učinkovito izvedbo takšne operacije. Intervju razkriva vpogled v dogajanje ob koncu Trumpovega prvega mandata, ko so njegovi bližnji sodelavci predlagali uporabo nacionalnih varnostnih agencij za prevzem nadzora nad opremo podjetja Dominion Voting Systems. Cilj teh prizadevanj je bil najti dokaze o domnevnih vdorih, ki naj bi priredili izide v korist Joeja Bidna. Trumpove izjave so v javnosti in medijih sprožile val kritik, saj neposredno potrjujejo, da je nekdanji predsednik resno razmišljal o uporabi vojaške sile za poseg v demokratični volilni proces. Kljub temu da preiskave, vključno s tisto, ki jo vodi posebni tožilec Jack Smith, kažejo, da se je Trump zavedal svojega poraza, nekdanji predsednik v javnih nastopih še naprej zagovarja tezo o ukradenih volitvah. Kritiki opozarjajo, da tovrstna retorika služi kot priprava na prihodnje volilne cikle, kjer bi lahko ponovno prišlo do poskusov izpodbijanja legitimnosti glasovanja. Medijski analitiki so ob tem izpostavili pomanjkanje kritičnih vprašanj novinarjev New York Timesa, ki Trumpovih spornih trditev med pogovorom niso neposredno izzvali.

Podpredsednik Gane in predsedniški kandidat stranke NPP Mahamudu Bawumia je med obiskom volilnih enot Karaga in Gushegu v severni regiji države prejel obsežno podporo strankarskih delegatov. Na dogodkih se je zbralo več sto podpornikov Nove domoljubne stranke (NPP), ki so izrazili svojo naklonjenost Bawumii pred prihajajočimi notranjimi primarnimi volitvami stranke. Obisk je del širše kampanje, s katero si podpredsednik prizadeva utrditi svojo bazo pred predsedniškimi volitvami leta 2024. Delegati v obeh regijah so poudarili svojo pripravljenost na sodelovanje pri zagotavljanju zmage na nacionalni ravni. Množičen odziv v severnem delu države velja za pomemben kazalnik moči Bawumie v regijah, kjer si stranka prizadeva povečati svojo priljubljenost. Bawumia se v okviru kampanje osredotoča na gospodarske reforme in digitalizacijo, kar so ključni elementi njegovega političnega programa. Dogodek v Karagi in Gushegu potrjuje prevladujoč položaj aktualnega podpredsednika znotraj strankarskih struktur. Čeprav se NPP pripravlja na notranji izbor, visoka udeležba delegatov kaže na visoko stopnjo enotnosti v podporo Bawumii. Politični analitiki ocenjujejo, da bodo prav ti obiski na terenu ključni za mobilizacijo volilnega telesa pred decembrskimi volitvami, kjer bo NPP poskušala zadržati oblast.

92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.

Ugandski opozicijski voditelj Bobi Wine je v ponedeljek opozoril, da bo pozval k množičnim protestom, če bo predsednik Yoweri Museveni priredil izide prihajajočih predsedniških volitev. Wine, ki velja za glavnega izzivalca dolgoletnega predsednika, je ob tem poudaril, da bi pozdravil posredovanje Združenih držav Amerike v primeru spodkopavanja demokratičnih procesov. Napetosti v državi pred glasovanjem naraščajo, saj opozicija opozarja na sistematične pritiske in morebitne poneverbe. Politično vzdušje v Ugandi zaznamujejo strogi varnostni ukrepi in omejevanje dejavnosti opozicijskih privržencev. Wine je v izjavi za tiskovno agencijo AFP izrazil pripravljenost na mobilizacijo ljudstva, če se izkaže, da volilni proces ni bil pošten. Njegovi pozivi prihajajo po obdobju povečane represije nad političnimi nasprotniki aktualne oblasti, ki jo Museveni vodi že več desetletij. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v tej vzhodnoafriški državi, kjer so bili pretekli volilni cikli pogosto zaznamovani z nasiljem in obtožbami o goljufijah. Opozicija upa, da bo z mednarodnim pritiskom in grožnjo z uličnimi protesti preprečila ponovitev scenarija, po katerem bi Museveni neupravičeno ohranil oblast.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Po novih žalitvah Donalda Trumpa, ki je Georgea Clooneyja označil za povprečnega in večnega jamrača, je Clooney napovedal boj za prihajajoče volitve in poudaril potrebo po ponovni vzpostavitvi veličine Amerike. Razlogi za pridobitev francoskega državljanstva pa naj bi bili povezani tudi z opozorilom britanske vlade, da Amal Clooney grozijo ameriške sankcije zaradi njene vloge pri izdaji naloga za aretacijo izraelskega premierja.

Glede na rezultate javnomnenjske raziskave poljskega centra CBOS so poljski državljani za najvplivnejša politika leta 2025 izbrali domačega predsednika Karola Nawrockega in predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Nawrocki je na nacionalni ravni prejel podporo 16 odstotkov anketirancev, medtem ko je Trump na mednarodni ravni prepričal 11 odstotkov vprašanih. Rezultati ankete, ki je bila izvedena ob koncu leta, odražajo trenutne politične preference Poljakov v obdobju po poljskih predsedniških volitvah. Poleg vodilnih dveh politikov so anketiranci opazili tudi druge osebnosti, med katerimi se je vidneje uvrstil Grzegorz Braun. Izbira Nawrockega in Trumpa kaže na tesno politično usklajenost in konservativne preference poljskega volilnega telesa v letu 2025. Rezultati prav tako potrjujejo pomen mednarodnih odnosov med Varšavo in Washingtonom, ki so se v preteklem letu krepili skozi javne izmenjave pohval med obema voditeljema, kar je vplivalo na percepcijo javnosti o njunem uspehu.

V Združenih državah Amerike obeležujejo peto obletnico dogodkov 6. januarja 2021, ki jih kritiki označujejo za enega najbolj sramotnih dni v ameriški zgodovini. Posebni tožilec Jack Smith je pred odborom za pravosodje predstavniškega doma pričal, da so preiskave potrdile načrtovan poskus Donalda Trumpa za razveljavitev izidov volitev leta 2020 in preprečitev mirnega prenosa oblasti. Kljub resnim obtožbam Trump ostaja na prostosti, predvsem zaradi odločitve vrhovnega sodišča o predsedniški imuniteti, ki je ustavila kazenski pregon sedaj ponovno izvoljenega predsednika. Hkrati so ameriško javnost razdelile nedavne akcije Trumpove administracije v tujini, predvsem aretacija in izročitev venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Kritiki v oddaji The View, med njimi nekdanja tožilka Sunny Hostin, so dejanje označili za nezakonito ugrabitev in piratstvo, ki krši mednarodno pravo, saj kongres ni uradno napovedal vojne Venezueli. Dogajanje odseva globoko politično polarizacijo v državi, kjer se prepletajo vprašanja ustavne legitimnosti domačih procesov in agresivne zunanje politike administracije, ki ponovno zaseda Belo hišo.

Nekdanji ganski predsednik Nana Addo Dankwa Akufo-Addo je izrazil visoko priznanje odboru za predsedniške volitve Nove patriotske stranke (NPP) za pregledno in strokovno vodenje postopkov pred strankarskimi volitvami, ki so napovedane za soboto, 31. januarja 2026. Akufo-Addo je po prejemu poročila o delu komisije poudaril, da je bil mandat izveden impresivno, kar krepi zaupanje v demokratične procese znotraj največje vladne stranke. Namestnik generalnega sekretarja stranke Haruna Mohammed je ob tem potrdil, da so logistične, varnostne in administrativne priprave v zaključni fazi. Nacionalni volilni odbor je že zaključil ključne sestanke s predstavniki predsedniških kandidatov, trenutno pa rešujejo še zadnja odprta vprašanja glede seznama volivcev. Vodstvo stranke zagotavlja, da bo celoten proces potekal mirno in verodostojno. Ti notranji volilni procesi so ključni za stabilnost stranke NPP pred splošnimi volitvami v državi. Pohvala nekdanjega predsednika služi kot pomembna legitimacija delovanju volilne komisije, s čimer se poskušajo preprečiti morebitni notranji spori glede legitimnosti izbire novega predsedniškega kandidata, ki bo nasledil sedanjo politično linijo.

Podporniki ugandskega opozicijskega voditelja Bobija Wineja so na nedavnih zborovanjih v Kampali množično uporabljali državno zastavo kot simbol upora proti dolgoletni vladavini predsednika Yowerija Musevenija. Ta poteza je sprožila ostre odzive varnostnih sil in policijska opozorila, saj uporaba nacionalnih simbolov v politične namene v državi velja za nevarno politizacijo. Kljub zastraševanju s strani državnih organov se je na shodih zbralo več sto navdušenih privržencev, ki v zastavi vidijo sredstvo za izražanje nezadovoljstva. Analitiki ocenjujejo, da je zmaga 81-letnega Musevenija na prihajajočih volitvah skoraj gotova, kar bi mu zagotovilo že sedmi predsedniški mandat. Napetosti v državi pred glasovanjem naraščajo, saj opozicija opozarja na sistematično omejevanje političnih svoboščin in uporabo represivnih sredstev za ohranitev oblasti. Zastava, ki bi morala predstavljati narodno enotnost, je tako postala osrednja točka razdora med vladajočo elito in opozicijskimi gibanji. Situacija v Ugandi odraža širše trende v regiji, kjer se uveljavljeni voditelji spopadajo z naraščajočim pritiskom mlajše populacije, ki jo predstavlja Wine. Mednarodni opazovalci z zaskrbljenostjo spremljajo poročila o ustrahovanju volivcev in omejevanju svobode govora, kar postavlja pod vprašaj legitimnost prihajajočega volilnega procesa. Dogajanje kaže na globoko politično polarizacijo v tej vzhodnoafriški državi.

Čilsko kvalifikacijsko sodišče za volitve (Tricel) je na slovesnosti v Santiagu uradno razglasilo Joséja Antonia Kasta za novega predsednika države. Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev pred več kot tremi tedni, funkcijo pa bo uradno nastopil 11. marca. Današnja razglasitev predstavlja ključen institucionalni korak, ki potrjuje legitimnost volilnega izida in Kastu omogoča polno pripravo na prevzem oblasti. Po uradni razglasitvi je Kast napovedal intenziven teden, ki vključuje obisk v Peruju in srečanje z gospodarskimi voditelji na konferenci ICARE. Novoizvoljeni predsednik se je slovesnosti udeležil v spremstvu soproge Maríe Píe Adriasola in svoje najožje ekipe. V svojem nagovoru medijem je poudaril pomen stabilnosti in napovedal nadaljevanje diplomatskih prizadevanj v regiji, kar je nakazal že z nedavnimi obiski v tujini, kjer se je posvečal vprašanjem varnosti in gospodarskega sodelovanja.

Več kot 218.000 volivcev se je v Portugalski prijavilo za predčasno glasovanje na predsedniških volitvah, ki je potekalo to nedeljo v izbranih občinah po vsej državi. Ta možnost je bila na voljo vsem registriranim volivcem, ki so se vnaprej prijavili za oddajo glasu pred uradnim datumom volitev. Skupno je za volitve registriranih približno 11 milijonov državljanov v domovini in tujini. Volivci, ki se kljub prijavi niso mogli udeležiti predčasnega glasovanja, bodo svojo pravico še vedno lahko izkoristili na glavni volilni dan naslednjo nedeljo. Medtem ko so volilna opravila potekala nemoteno, se je večina predsedniških kandidatov osredotočila na kampanjo v osrednjem in severnem delu države, kjer so v osmem dnevu uradne kampanje nagovarjali preostalo volilno telo. Postopek predčasnega glasovanja je namenjen povečanju volilne udeležbe in zmanjševanju pritiska na volišča v času pandemije oziroma logističnih izzivov. Portugalski volilni sistem s tem omogoča večjo fleksibilnost državljanom, ki se v nedeljo, ko bodo potekale splošne volitve, ne bi mogli zglasiti na svojih matičnih voliščih.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da se ne bo potegoval za republikansko predsedniško nominacijo leta 2028, če se bo za naslednika Donalda Trumpa odločil potegovati trenutni podpredsednik JD Vance. Vodja kabineta Bele hiše, Susie Wiles, je dejala, da Donald Trump nima namena kršiti 22. amandmaja, ki mu preprečuje ponovno kandidiranje, čeprav priznava, da se 'zabava' s svojimi komentarji glede tega.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je zavrnil uradno zahtevo za zaslišanje predsednika države, ki mu jo je skušal predati poslanec iz Koma Modžtaba Zolnur. Galibaf dokumenta o vprašanjih predsedniku ni želel prevzeti, kar kaže na notranjepolitične napetosti in postopkovna nesoglasja znotraj iranskega zakonodajnega telesa. Po navedbah poročil predsednik parlamenta s tem dejanjem blokira formalni postopek, s katerim poslanci zahtevajo odgovornost izvršne oblasti. Dogodek odraža širša prizadevanja določenih političnih struj v Iranu, ki želijo preko parlamentarnih mehanizmov stopnjevati pritisk na upravo predsednika. Zavrnitev prevzema vprašanj s strani Galibafa pomeni začasno zaustavitev kritičnega nadzornega procesa, ki bi lahko privedel do javnega zagovora predsednika pred poslanci. Gre za pomemben premik v odnosih med zakonodajno in izvršno vejo oblasti, kjer se predsednik parlamenta postavlja v vlogo arbitra pri dopustnosti ustavnih orodij za nadzor vlade.

Peta obletnica vdora na Kapitol je prinesla nove politične napetosti. Republikanci so bili večinoma tiho, medtem ko so demokrati pripravili zaslišanja o vplivu dogodkov. Donald Trump je pred petimi leti pozval svoje podpornike k protestu na Kapitolu. Oproščeni udeleženci protesta so se udeležili pohoda, kjer so žalili policiste. Bela hiša je objavila alternativno zgodovino dogodkov, ki trdi, da Trump ni poskušal strmoglaviti vlade. Ekonomist Paul Krugman je kritiziral Trumpove branilce kot 'globoko nepatriotične'.

Senat je potrdil milijarderja Jareda Isaacmana za administratorja Nase po večmesečni sagi, kjer ga je predsednik Donald Trump imenoval, nato pa umaknil njegovo ime. Isaacman je zaveznik Elona Muska.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v luči prihajajočih predsedniških volitev napovedala, da bo opozicijo kot kandidat zastopal Edmundo González. Odločitev prihaja leto in pol po prejšnjih volitvah, ki so jih zaznamovali očitki o goljufijah s strani režima Nicolása Madura. Opozicija, ki se kljub številnim oviram in prepovedim delovanja nekaterih ključnih politikov trudi za demokratične spremembe, v Gonzálezu vidi priložnost za poenotenje volilnega telesa in končanje dolgoletne politične krize. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj se nasprotniki aktualne oblasti spopadajo z represijo in omejevanjem političnih pravic. Kljub temu opozicijske sile stavijo na mobilizacijo državljanov, ki so nezadovoljni z gospodarskim stanjem in pomanjkanjem demokratičnih standardov v državi. Gonzálezova kandidatura predstavlja ključni korak v strategiji opozicije za vrnitev Venezuele na pot ustavnega reda, čeprav ostaja negotovo, kako se bo na ta izziv odzvala trenutna oblast v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v svojem prvem javnem nastopu po ameriškem ukrepu proti Nicolásu Maduru izjavila, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti v državi. Machadova je ponovno poudarila, da je na predsedniških volitvah zmagal opozicijski kandidat Edmundo González, ki bi moral po njenih besedah uradno prevzeti predsedniški mandat. Opozicijsko vodstvo je državljane pozvalo k mirnosti in upoštevanju nadaljnjih navodil, hkrati pa so izpostavili nujnost demokratičnega prehoda oblasti. Machadova je v svojem nagovoru obljubila vzpostavitev javnega reda in miru ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Medtem ko so Združene države Amerike pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura, opozicija poudarja, da bo moral slednji odgovarjati pred mednarodnim pravosodjem za svoja dejanja med dolgoletnim vladanjem.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara so odpustili iz bolnišnice, kjer je prestal več operacij, in ga prepeljali nazaj v zaporni objekt. Bolsonaro v zaporu prestaja kazen zaradi obtožb o vpletenosti v poskus državnega udara, ki se je zgodil po njegovem porazu na predsedniških volitvah. Po poročanju brazilskega medijskega portala G1 se je njegovo zdravstveno stanje po kirurških posegih dovolj stabiliziralo za vrnitev v prostore za prestajanje kazni. Bolsonaro, ki je državo vodil med letoma 2019 in 2022, je bil v zadnjem obdobju pod strogim nadzorom pravosodnih organov. Njegova hospitalizacija je bila nujna zaradi zdravstvenih zapletov, ki so po navedbah njegovih odvetnikov posledica preteklih poškodb, vendar so zdravniki po opravljenih posegih ocenili, da nadaljnje bolnišnično zdravljenje ni več potrebno. Policija ga je pod strogimi varnostnimi ukrepi nemudoma vrnila v priporno enoto, kjer nadaljuje prestajanje zaporne kazni, povezane z napadi na državne institucije v Brasilii.