V predmestju Philadelphie v zvezni državi Pensilvanija so napovedali zaprtje specializirane trgovine z izdelki, povezanimi z Donaldom Trumpom, ki je šest let delovala kot zbirališče njegovih najbolj gorečih podpornikov. Lastnik trgovine Mike Domanico je sporočil, da bodo vrata v okrožju Bucks zaprli konec meseca, saj se namerava posvetiti svojemu drugemu podjetju za prodajo strelskih tarč in uživati v delnem pokoju. Odločitev odraža tudi upad zanimanja kupcev, saj je lastnik priznal, da je trgovina po koncu volilnih ciklusov dosegla svoj naravni konec. Kljub ustavni omejitvi, ki Trumpu preprečuje ponovno kandidaturo leta 2028, so v trgovini še vedno prodajali opremo s napisi 'Trump 2028'. Domanico je pojasnil, da so bili takšni artikli namenjeni predvsem spodbujanju navdušenja med podporniki. Zaprtje trgovine simbolizira postopno ohlajanje neposredne prodajne mrzlice, povezane z gibanjem MAGA na lokalni ravni, medtem ko se predsednik na nacionalni ravni še naprej spopada z javnimi kritikami glede proračunskih stroškov in ustavnih vprašanj.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem nagovoru javno razpravljal o ameriškem posredovanju v Venezueli. V svojih izjavah je priznal, da je med tujo vojaško operacijo v tej južnoameriški državi prišlo do znatnih žrtev, pri čemer je izpostavil, da so bili med ubitimi vojaki večinoma Kubanci. Trump je ob tem izrazil obžalovanje zaradi izgube življenj, vendar je hkrati poudaril svojo vlogo voditelja. Poleg vojaških tem se je Trump dotaknil tudi notranjepolitičnega dogajanja v domovini. Izrazil je prepričanje, da bi njegov morebitni poraz na prihajajočih volitvah lahko vodil do novih ustavnih obtožb oziroma postopkov odstavitve. Njegovi nastopi ostajajo zaznamovani z močno retoriko, s katero želi utrditi svojo politično pozicijo pred volivci in poudariti svojo avtoriteto, ki jo je v enem izmed nagovorov metaforično primerjal s kraljevsko.

Asari Dokubo, vplivni voditelj skupnosti v zvezni državi Rivers in amanjanabo mesta Torusarama Piri, je uradno napovedal svojo podporo predsedniku Boli Tinubuju za ponovno izvolitev na predsedniških volitvah leta 2027. Dokubo je svojo zavezo izrazil med torkovim obiskom ministra za zvezno prestolnico Nyesoma Wikeja v njegovi palači v Degemi. Poudaril je, da mu je Tinubu stal ob strani v težkih časih, zato se čuti dolžnega podpreti predsednikovo prizadevanje za drugi mandat. Srečanje med Dokubom in Wikejem pomeni pomembno politično uskladitev v regiji Niger Delta, ki je ključnega pomena za stabilnost in energetsko varnost države. Dokubo, ki velja za kontroverzno, a vplivno osebnost z lastnimi oboroženimi milicami v preteklosti, je s to potezo utrdil zavezništvo z osrednjo oblastjo v Abuji. Čeprav so volitve oddaljene še tri leta, zgodnja konsolidacija podpore kaže na priprave Tinubujevega tabora na morebitne izzive znotraj kompleksne nigerijske politične pokrajine. Politični analitiki obisk ministra Wikeja interpretirajo kot strateško potezo za zagotovitev miru in politične lojalnosti v naftno bogatih regijah, kjer ima Dokubo močan vpliv na lokalno prebivalstvo.

Predsednik Čada Mahamat Idriss Deby Itno je svojemu srednjeafriškemu kolegu Faustinu-Arshangu Touadéri poslal uradne čestitke ob njegovi ponovni izvolitvi na položaj predsednika Srednjeafriške republike. Touadéra je po podatkih volilnega organa, objavljenih 6. januarja 2026, na volitvah, ki so potekale decembra lani, prejel 76,15 odstotka glasov. Njegov najbližji tekmec Anicet-Georges Dologuélé je osvojil 14,66 odstotka podpore, medtem ko je nekdanji predsednik vlade Henri-Marie Dondra prejel le 3,19 odstotka glasov. Deby je v svojem sporočilu poudaril globoke zgodovinske, geografske in kulturne vezi med sosednjima državama. Izpostavil je zavezo k nadaljnjemu sodelovanju na področju regionalne varnosti, predvsem pri nadzoru skupnih meja. Čadski voditelj je izrazil pripravljenost za krepitev strateškega partnerstva in dvo-stranskega sodelovanja, kar je ključno za stabilnost v osrednji Afriki. Sporočilo odraža utrjevanje diplomatskih odnosov v regiji, ki se nenehno sooča z varnostnimi izzivi.

Portugalski predsedniški kandidat António Filipe je med obiskom v Setúbalu poudaril nujnost vzpostavitve ustreznega regulativnega okvira za delovna razmerja, s poudarkom na zaščiti delavcev, ki opravljajo nočno delo ali delo v izmenah. Filipe je prisluhnil pričevanjem o številnih težavah, s katerimi se ti zaposleni srečujejo v vsakdanjem življenju, in izrazil podporo omejevanju dejavnosti, pri katerih je nočno delo sploh dovoljeno oziroma upravičeno. Kandidat je v okviru svoje kampanje izpostavil, da trenutna ureditev ne zagotavlja zadostne varnosti in predvidljivosti za delavce v specifičnih delovnih procesih. Po njegovih besedah je nujno, da država prevzame aktivnejšo vlogo pri omejevanju nočnih izmen le na tiste sektorje, kjer je to neizogibno, hkrati pa zagotovi boljše pogoje za tiste, ki takšno delo opravljajo. Njegov obisk v Setúbalu je bil namenjen neposrednemu stiku z delavskim razredom in oblikovanju predlogov za reformo delovne zakonodaje.

Portugalska predsedniška kandidatka Catarina Martins se je ostro odzvala na pozive k taktičnemu glasovanju, ki jih je podal António José Seguro. Martins je poudarila, da javnomnenjske raziskave ne predstavljajo prvega kroga volitev in da državo spreminjajo predvsem glasovi, oddani po lastnem prepričanju. Njen odziv je sledil izjavam Segura, ki je namignil, da so glasovi za kandidate brez možnosti za preboj v drugi krog v bistvu izgubljeni oziroma ne štejejo. Kandidatka je v svojih izjavah izpostavila, da prvi krog volitev ne bi smel biti v znamenju pragmatizma, temveč izraz pristne volje volivcev. S tem je poskušala mobilizirati podpornike, naj ne podlegajo pritiskom večjih političnih taborov. Polemika med kandidatoma odraža notranje napetosti na portugalskem političnem prizorišču v času volilne kampanje, kjer se vprašanje legitimnosti manjših kandidatur pogosto uporablja kot orodje za konsolidacijo volilnega telesa okoli vodilnih figur.

Nekdanji češki premier in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je sporočil, da se na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2028 ne bo potegoval za položaj predsednika države. Babiš je svojo odločitev naznanil prek družbenega omrežja Instagram, kjer je poudaril, da se ne namerava ponovno spopadati s trenutnim predsednikom Petrom Pavlom, ki ga je premagal na volitvah pred tremi leti. Kot glavni razlog za svojo odločitev je navedel prepričanje, da se ključne spremembe dogajajo v spodnjem domu češkega parlamenta, zato bo njegovo politično delovanje usmerjeno predvsem tja. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov med Babišem in predsednikom Pavlom. Slednji je namreč v preteklosti že izrazil pomisleke glede Babiševega morebitnega ponovnega prevzema premierske funkcije zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov med vlogo podjetnika in politika. Babiševa odločitev, da opusti predsedniške ambicije, nakazuje na strateški premik gibanja ANO, ki se bo pod njegovim vodstvom očitno osredotočilo na zmago na parlamentarnih volitvah in poskus sestave prihodnje češke vlade, namesto na osvajanje gradu Hradčani.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

Nacionalna volilna komisija je v noči iz ponedeljka na torek, 6. januarja 2026, objavila, da je Faustin-Archange Touadéra, aktualni predsednik Srednjeafriške republike, ponovno izvoljen že v prvem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra 2025. Prejel je 76,15 % glasov.

Bela hiša se je pohvalila, da je uspešno uporabila uradno spletno stran za 'nastavljanje pasti' medijem z objavo laži in pro-Trumpovskih vsebin. Demokrati so napovedali nove poskuse ustavne obtožbe z namenom pritegniti volivce na vmesnih volitvah. Republikanski senator iz Kansasja je zavrnil Trumpovo idejo o morebitni invaziji ameriške vojske na Grenlandijo in njeni kolonizaciji.

Predsednik Lee Jae-myung in kitajski predsednik Xi Jinping sta si izmenjala šale o hrani in pijači med državnim obiskom Leeja v Pekingu. Lee je izjavil, da je pekinška različica jajčne rezančne omake bolj zdrava kot korejska, Xi pa je dejal, da je Maotai najboljša pijača med osmimi lokalnimi specialitetami, ki jih je Lee predstavil na srečanju APEC v Gyeongju.

92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Glede na rezultate javnomnenjske raziskave poljskega centra CBOS so poljski državljani za najvplivnejša politika leta 2025 izbrali domačega predsednika Karola Nawrockega in predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Nawrocki je na nacionalni ravni prejel podporo 16 odstotkov anketirancev, medtem ko je Trump na mednarodni ravni prepričal 11 odstotkov vprašanih. Rezultati ankete, ki je bila izvedena ob koncu leta, odražajo trenutne politične preference Poljakov v obdobju po poljskih predsedniških volitvah. Poleg vodilnih dveh politikov so anketiranci opazili tudi druge osebnosti, med katerimi se je vidneje uvrstil Grzegorz Braun. Izbira Nawrockega in Trumpa kaže na tesno politično usklajenost in konservativne preference poljskega volilnega telesa v letu 2025. Rezultati prav tako potrjujejo pomen mednarodnih odnosov med Varšavo in Washingtonom, ki so se v preteklem letu krepili skozi javne izmenjave pohval med obema voditeljema, kar je vplivalo na percepcijo javnosti o njunem uspehu.

Po novih žalitvah Donalda Trumpa, ki je Georgea Clooneyja označil za povprečnega in večnega jamrača, je Clooney napovedal boj za prihajajoče volitve in poudaril potrebo po ponovni vzpostavitvi veličine Amerike. Razlogi za pridobitev francoskega državljanstva pa naj bi bili povezani tudi z opozorilom britanske vlade, da Amal Clooney grozijo ameriške sankcije zaradi njene vloge pri izdaji naloga za aretacijo izraelskega premierja.

V Združenih državah Amerike obeležujejo peto obletnico dogodkov 6. januarja 2021, ki jih kritiki označujejo za enega najbolj sramotnih dni v ameriški zgodovini. Posebni tožilec Jack Smith je pred odborom za pravosodje predstavniškega doma pričal, da so preiskave potrdile načrtovan poskus Donalda Trumpa za razveljavitev izidov volitev leta 2020 in preprečitev mirnega prenosa oblasti. Kljub resnim obtožbam Trump ostaja na prostosti, predvsem zaradi odločitve vrhovnega sodišča o predsedniški imuniteti, ki je ustavila kazenski pregon sedaj ponovno izvoljenega predsednika. Hkrati so ameriško javnost razdelile nedavne akcije Trumpove administracije v tujini, predvsem aretacija in izročitev venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Kritiki v oddaji The View, med njimi nekdanja tožilka Sunny Hostin, so dejanje označili za nezakonito ugrabitev in piratstvo, ki krši mednarodno pravo, saj kongres ni uradno napovedal vojne Venezueli. Dogajanje odseva globoko politično polarizacijo v državi, kjer se prepletajo vprašanja ustavne legitimnosti domačih procesov in agresivne zunanje politike administracije, ki ponovno zaseda Belo hišo.

Čilsko kvalifikacijsko sodišče za volitve (Tricel) je na slovesnosti v Santiagu uradno razglasilo Joséja Antonia Kasta za novega predsednika države. Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev pred več kot tremi tedni, funkcijo pa bo uradno nastopil 11. marca. Današnja razglasitev predstavlja ključen institucionalni korak, ki potrjuje legitimnost volilnega izida in Kastu omogoča polno pripravo na prevzem oblasti. Po uradni razglasitvi je Kast napovedal intenziven teden, ki vključuje obisk v Peruju in srečanje z gospodarskimi voditelji na konferenci ICARE. Novoizvoljeni predsednik se je slovesnosti udeležil v spremstvu soproge Maríe Píe Adriasola in svoje najožje ekipe. V svojem nagovoru medijem je poudaril pomen stabilnosti in napovedal nadaljevanje diplomatskih prizadevanj v regiji, kar je nakazal že z nedavnimi obiski v tujini, kjer se je posvečal vprašanjem varnosti in gospodarskega sodelovanja.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je zavrnil uradno zahtevo za zaslišanje predsednika države, ki mu jo je skušal predati poslanec iz Koma Modžtaba Zolnur. Galibaf dokumenta o vprašanjih predsedniku ni želel prevzeti, kar kaže na notranjepolitične napetosti in postopkovna nesoglasja znotraj iranskega zakonodajnega telesa. Po navedbah poročil predsednik parlamenta s tem dejanjem blokira formalni postopek, s katerim poslanci zahtevajo odgovornost izvršne oblasti. Dogodek odraža širša prizadevanja določenih političnih struj v Iranu, ki želijo preko parlamentarnih mehanizmov stopnjevati pritisk na upravo predsednika. Zavrnitev prevzema vprašanj s strani Galibafa pomeni začasno zaustavitev kritičnega nadzornega procesa, ki bi lahko privedel do javnega zagovora predsednika pred poslanci. Gre za pomemben premik v odnosih med zakonodajno in izvršno vejo oblasti, kjer se predsednik parlamenta postavlja v vlogo arbitra pri dopustnosti ustavnih orodij za nadzor vlade.

Začenjajo se priprave na vmesne volitve leta 2026 v ZDA, kar prinaša intenzivno politično dogajanje. Republikanci se poslužujejo različnih taktik za vplivanje na volitve. Veliko število članov kongresa, tako v predstavniškem domu kot v senatu, je napovedalo, da ne bodo ponovno kandidirali. Donald Trump je govoril na srečanju republikancev v predstavniškem domu, kjer je predstavil program za volilno leto. Posebna pozornost je namenjena zdravstvenim vprašanjem, ki obremenjujejo republikansko stranko.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da se ne bo potegoval za republikansko predsedniško nominacijo leta 2028, če se bo za naslednika Donalda Trumpa odločil potegovati trenutni podpredsednik JD Vance. Vodja kabineta Bele hiše, Susie Wiles, je dejala, da Donald Trump nima namena kršiti 22. amandmaja, ki mu preprečuje ponovno kandidiranje, čeprav priznava, da se 'zabava' s svojimi komentarji glede tega.