Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem nagovoru priznal, da je bilo med ameriško operacijo v Venezueli ubitih veliko ljudi. Po njegovih navedbah so bili med žrtvami v večini kubanski vojaki oziroma operativci. Trump je dogajanje opisal v kontekstu ameriških prizadevanj v regiji, pri čemer je poudaril kompleksnost vojaških vpletanj in posledice, ki jih prinašajo takšni posegi. Poleg razprav o zunanji politiki je Trump v svojih izjavah uporabil močno retoriko glede lastnega položaja in prihodnosti na ameriškem političnem prizorišču. Sebe je označil za »kralja«, hkrati pa izrazil prepričanje, da bi v primeru poraza na prihajajočih volitvah proti njemu sprožili postopek ustavne obtožbe (impeachment). Njegove izjave odražajo zaostreno politično ozračje v Združenih državah Amerike, kjer se zunanjepolitični neuspehi in notranjepolitični boji neprestano prepletajo.

Portugalski predsedniški kandidat António Filipe je med obiskom v Setúbalu poudaril nujnost vzpostavitve ustreznega regulativnega okvira za delovna razmerja, s poudarkom na zaščiti delavcev, ki opravljajo nočno delo ali delo v izmenah. Filipe je prisluhnil pričevanjem o številnih težavah, s katerimi se ti zaposleni srečujejo v vsakdanjem življenju, in izrazil podporo omejevanju dejavnosti, pri katerih je nočno delo sploh dovoljeno oziroma upravičeno. Kandidat je v okviru svoje kampanje izpostavil, da trenutna ureditev ne zagotavlja zadostne varnosti in predvidljivosti za delavce v specifičnih delovnih procesih. Po njegovih besedah je nujno, da država prevzame aktivnejšo vlogo pri omejevanju nočnih izmen le na tiste sektorje, kjer je to neizogibno, hkrati pa zagotovi boljše pogoje za tiste, ki takšno delo opravljajo. Njegov obisk v Setúbalu je bil namenjen neposrednemu stiku z delavskim razredom in oblikovanju predlogov za reformo delovne zakonodaje.

Portugalska predsedniška kandidatka Catarina Martins se je ostro odzvala na pozive k taktičnemu glasovanju, ki jih je podal António José Seguro. Martins je poudarila, da javnomnenjske raziskave ne predstavljajo prvega kroga volitev in da državo spreminjajo predvsem glasovi, oddani po lastnem prepričanju. Njen odziv je sledil izjavam Segura, ki je namignil, da so glasovi za kandidate brez možnosti za preboj v drugi krog v bistvu izgubljeni oziroma ne štejejo. Kandidatka je v svojih izjavah izpostavila, da prvi krog volitev ne bi smel biti v znamenju pragmatizma, temveč izraz pristne volje volivcev. S tem je poskušala mobilizirati podpornike, naj ne podlegajo pritiskom večjih političnih taborov. Polemika med kandidatoma odraža notranje napetosti na portugalskem političnem prizorišču v času volilne kampanje, kjer se vprašanje legitimnosti manjših kandidatur pogosto uporablja kot orodje za konsolidacijo volilnega telesa okoli vodilnih figur.

Nekdanji češki premier in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je sporočil, da se na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2028 ne bo potegoval za položaj predsednika države. Babiš je svojo odločitev naznanil prek družbenega omrežja Instagram, kjer je poudaril, da se ne namerava ponovno spopadati s trenutnim predsednikom Petrom Pavlom, ki ga je premagal na volitvah pred tremi leti. Kot glavni razlog za svojo odločitev je navedel prepričanje, da se ključne spremembe dogajajo v spodnjem domu češkega parlamenta, zato bo njegovo politično delovanje usmerjeno predvsem tja. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov med Babišem in predsednikom Pavlom. Slednji je namreč v preteklosti že izrazil pomisleke glede Babiševega morebitnega ponovnega prevzema premierske funkcije zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov med vlogo podjetnika in politika. Babiševa odločitev, da opusti predsedniške ambicije, nakazuje na strateški premik gibanja ANO, ki se bo pod njegovim vodstvom očitno osredotočilo na zmago na parlamentarnih volitvah in poskus sestave prihodnje češke vlade, namesto na osvajanje gradu Hradčani.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

Nacionalna volilna komisija je v noči iz ponedeljka na torek, 6. januarja 2026, objavila, da je Faustin-Archange Touadéra, aktualni predsednik Srednjeafriške republike, ponovno izvoljen že v prvem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra 2025. Prejel je 76,15 % glasov.

Donald Trump je s ponovno izvolitvijo na položaj predsednika Združenih držav Amerike dokazal, da njegova politična podpora ostaja trdna kljub številnim pravosodnim postopkom, dvema postopkoma ustavne obtožbe in 34 obsodbam za kazniva dejanja. Svojo vrnitev v Belo hišo je zaznamoval s simboličnimi gestami, med drugim je zunaj Ovalne pisarne razstavil svojo fotografijo iz policijske evidence, kar odraža spremembo v dojemanju političnih škandalov v sodobni ameriški družbi. Raziskave kažejo, da v polariziranem političnem okolju škodljive afere hitreje zbledijo in redkeje končajo kariere javnih osebnosti, kot se je to dogajalo pred desetletji. Ob tem je novi vodja senatne večine John Thune uspel vzpostaviti deloven odnos s predsednikom Trumpom, s čimer je utišal dvome o zmožnosti sodelovanja med tradicionalnim krilom republikanske stranke in Trumpovim načinom vladanja. Thune se je prilagodil predsednikovemu slogu vodenja, kar nakazuje na visoko stopnjo poenotenja znotraj stranke. Pojav, ko politiki kljub obtožbam o korupciji ali spolnim škandalom ohranjajo svojo bazo ali se ponovno potegujejo za visoke položaje, postaja vse pogostejši, kar potrjujejo tudi primeri iz New Yorka in New Jerseyja.

Predsednik Lee Jae-myung in kitajski predsednik Xi Jinping sta si izmenjala šale o hrani in pijači med državnim obiskom Leeja v Pekingu. Lee je izjavil, da je pekinška različica jajčne rezančne omake bolj zdrava kot korejska, Xi pa je dejal, da je Maotai najboljša pijača med osmimi lokalnimi specialitetami, ki jih je Lee predstavil na srečanju APEC v Gyeongju.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.

Glede na rezultate javnomnenjske raziskave poljskega centra CBOS so poljski državljani za najvplivnejša politika leta 2025 izbrali domačega predsednika Karola Nawrockega in predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Nawrocki je na nacionalni ravni prejel podporo 16 odstotkov anketirancev, medtem ko je Trump na mednarodni ravni prepričal 11 odstotkov vprašanih. Rezultati ankete, ki je bila izvedena ob koncu leta, odražajo trenutne politične preference Poljakov v obdobju po poljskih predsedniških volitvah. Poleg vodilnih dveh politikov so anketiranci opazili tudi druge osebnosti, med katerimi se je vidneje uvrstil Grzegorz Braun. Izbira Nawrockega in Trumpa kaže na tesno politično usklajenost in konservativne preference poljskega volilnega telesa v letu 2025. Rezultati prav tako potrjujejo pomen mednarodnih odnosov med Varšavo in Washingtonom, ki so se v preteklem letu krepili skozi javne izmenjave pohval med obema voditeljema, kar je vplivalo na percepcijo javnosti o njunem uspehu.

V Združenih državah Amerike obeležujejo peto obletnico dogodkov 6. januarja 2021, ki jih kritiki označujejo za enega najbolj sramotnih dni v ameriški zgodovini. Posebni tožilec Jack Smith je pred odborom za pravosodje predstavniškega doma pričal, da so preiskave potrdile načrtovan poskus Donalda Trumpa za razveljavitev izidov volitev leta 2020 in preprečitev mirnega prenosa oblasti. Kljub resnim obtožbam Trump ostaja na prostosti, predvsem zaradi odločitve vrhovnega sodišča o predsedniški imuniteti, ki je ustavila kazenski pregon sedaj ponovno izvoljenega predsednika. Hkrati so ameriško javnost razdelile nedavne akcije Trumpove administracije v tujini, predvsem aretacija in izročitev venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Kritiki v oddaji The View, med njimi nekdanja tožilka Sunny Hostin, so dejanje označili za nezakonito ugrabitev in piratstvo, ki krši mednarodno pravo, saj kongres ni uradno napovedal vojne Venezueli. Dogajanje odseva globoko politično polarizacijo v državi, kjer se prepletajo vprašanja ustavne legitimnosti domačih procesov in agresivne zunanje politike administracije, ki ponovno zaseda Belo hišo.

Čilsko kvalifikacijsko sodišče za volitve (Tricel) je na slovesnosti v Santiagu uradno razglasilo Joséja Antonia Kasta za novega predsednika države. Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev pred več kot tremi tedni, funkcijo pa bo uradno nastopil 11. marca. Današnja razglasitev predstavlja ključen institucionalni korak, ki potrjuje legitimnost volilnega izida in Kastu omogoča polno pripravo na prevzem oblasti. Po uradni razglasitvi je Kast napovedal intenziven teden, ki vključuje obisk v Peruju in srečanje z gospodarskimi voditelji na konferenci ICARE. Novoizvoljeni predsednik se je slovesnosti udeležil v spremstvu soproge Maríe Píe Adriasola in svoje najožje ekipe. V svojem nagovoru medijem je poudaril pomen stabilnosti in napovedal nadaljevanje diplomatskih prizadevanj v regiji, kar je nakazal že z nedavnimi obiski v tujini, kjer se je posvečal vprašanjem varnosti in gospodarskega sodelovanja.

Po novih žalitvah Donalda Trumpa, ki je Georgea Clooneyja označil za povprečnega in večnega jamrača, je Clooney napovedal boj za prihajajoče volitve in poudaril potrebo po ponovni vzpostavitvi veličine Amerike. Razlogi za pridobitev francoskega državljanstva pa naj bi bili povezani tudi z opozorilom britanske vlade, da Amal Clooney grozijo ameriške sankcije zaradi njene vloge pri izdaji naloga za aretacijo izraelskega premierja.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je zavrnil uradno zahtevo za zaslišanje predsednika države, ki mu jo je skušal predati poslanec iz Koma Modžtaba Zolnur. Galibaf dokumenta o vprašanjih predsedniku ni želel prevzeti, kar kaže na notranjepolitične napetosti in postopkovna nesoglasja znotraj iranskega zakonodajnega telesa. Po navedbah poročil predsednik parlamenta s tem dejanjem blokira formalni postopek, s katerim poslanci zahtevajo odgovornost izvršne oblasti. Dogodek odraža širša prizadevanja določenih političnih struj v Iranu, ki želijo preko parlamentarnih mehanizmov stopnjevati pritisk na upravo predsednika. Zavrnitev prevzema vprašanj s strani Galibafa pomeni začasno zaustavitev kritičnega nadzornega procesa, ki bi lahko privedel do javnega zagovora predsednika pred poslanci. Gre za pomemben premik v odnosih med zakonodajno in izvršno vejo oblasti, kjer se predsednik parlamenta postavlja v vlogo arbitra pri dopustnosti ustavnih orodij za nadzor vlade.

Začenjajo se priprave na vmesne volitve leta 2026 v ZDA, kar prinaša intenzivno politično dogajanje. Republikanci se poslužujejo različnih taktik za vplivanje na volitve. Veliko število članov kongresa, tako v predstavniškem domu kot v senatu, je napovedalo, da ne bodo ponovno kandidirali. Donald Trump je govoril na srečanju republikancev v predstavniškem domu, kjer je predstavil program za volilno leto. Posebna pozornost je namenjena zdravstvenim vprašanjem, ki obremenjujejo republikansko stranko.

Poleg venezuelskega predsednika Nicolasa Madura so ameriške sile v Caracasu aretirale in v New York odpeljale tudi njegovo ženo Cilio Flores. Sodni postopek proti Maduru bo vodil 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo leta 2026 po poročanju britanskega časnika The Guardian spopadal z naraščajočim notranjepolitičnim pritiskom. Glavni razlog za negotovost je odsotnost predsedniških volitev, ki so bile v državi odložene zaradi vojnega stanja. Analitiki ocenjujejo, da bo to leto prelomno tako za ukrajinske oborožene sile na bojišču kot tudi za politično stabilnost v Kijevu. Poleg vojaških izzivov se bo ukrajinsko vodstvo moralo odzvati na vprašanja o legitimnosti oblasti, ki jih sproža dolgotrajno obdobje brez volilnih procesov. Viri iz Ukrajine nakazujejo, da se nezadovoljstvo kopiči znotraj različnih političnih krogov, kar bi lahko oslabilo enotnost države v ključnem obdobju obrambe pred rusko agresijo. Britanski medij poudarja, da bo ohranjanje notranje kohezije brez formalne potrditve mandata na voliščih eden največjih izzivov za Zelenskega od začetka invazije.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da se ne bo potegoval za republikansko predsedniško nominacijo leta 2028, če se bo za naslednika Donalda Trumpa odločil potegovati trenutni podpredsednik JD Vance. Vodja kabineta Bele hiše, Susie Wiles, je dejala, da Donald Trump nima namena kršiti 22. amandmaja, ki mu preprečuje ponovno kandidiranje, čeprav priznava, da se 'zabava' s svojimi komentarji glede tega.

Senat je potrdil milijarderja Jareda Isaacmana za administratorja Nase po večmesečni sagi, kjer ga je predsednik Donald Trump imenoval, nato pa umaknil njegovo ime. Isaacman je zaveznik Elona Muska.