Vrhovno sodišče Gvineje je v nedeljo zvečer uradno potrdilo končne rezultate predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra. Za zmagovalca je bil razglašen general Mamady Doumbouya, vodja vojaške hunte, ki je prejel 86,72 odstotka glasov. Prvi predsednik vrhovnega sodišča Fode Bangoura je sporočil, da je bil Doumbouya izvoljen za sedemletni mandat, s čimer se je končal prehodni proces po vojaškem udaru. Odločitev sodišča je potrdila predhodne začasne izide, ki so bili objavljeni v torek. Volitve so v mednarodni javnosti in pri opoziciji sprožile številne kritike, saj so bili ključni opozicijski kandidati izključeni iz volilnega procesa. Doumbouya se je tako pomeril le z osmimi manj znanimi kandidati, kar mu je omogočilo prepričljivo zmago že v prvem krogu. Kljub očitkom o nedemokratičnosti procesa, ki so ga nekateri označili za simulaker, novi predsednik ohranja določene diplomatske povezave z Evropo, kar mu utegne olajšati mednarodno legitimacijo njegove oblasti v prihodnje.

Vrhovno sodišče Gvineje je v nedeljo uradno razglasilo končne izide predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra 2025. Sodišče je potrdilo zmago generala Mamadija Doumbouye, ki je po uradnih podatkih prejel 86,72 odstotka oddanih glasov. S tem se uradno zaključuje obdobje vojaškega prehoda pod vodstvom Nacionalnega odbora za spravo in razvoj (CNRD), ki je državo upravljal od državnega udara leta 2021. Novi predsedniški mandat bo trajal sedem let, kar je v skladu z veljavnimi ustavnimi določili. Doumbouya je na volitvah zmagal že v prvem krogu, medtem ko je opozicija proces označila za simulacijo demokracije, saj glavnim opozicijskim akterjem ni bilo dovoljeno sodelovati. Kljub kritikam o legitimnosti volilnega procesa so sodne oblasti potrdile, da so bili postopki izpeljani v skladu z zakonom, kar Doumbouyi omogoča polno legitimnost na čelu države.

Portugalski premier in predsednik socialdemokratske stranke (PSD) Luís Montenegro je prvi dan kampanje pred predsedniškimi volitvami pozval zmerne volivce k strnitvi vrst. Montenegro je nagovoril podpornike socialistov, liberalcev ter socialnih demokratov, naj svoj glas oddajo kandidatu Marquešu Mendesu. Po njegovih besedah bi bila razpršitev glasov med kandidate, kot sta João Cotrim de Figueiredo ali António José Seguro, tvegana, saj ne zagotavlja preprečitve scenarija, v katerem bi se v drugem krogu pomerila dva populistična kandidata. Premier je v svojem nagovoru neposredno izenačil nevarnost populizma, ki ga po njegovem mnenju predstavljata André Ventura in Henrique Gouveia e Melo. Montenegro poudarja, da je strateško glasovanje ključno za ohranitev stabilnosti in demokratičnih vrednot v državi. Opozoril je, da bi vzpon dveh populističnih polov v drugi krog volitev pomenil resno grožnjo tradicionalni politični ureditvi na Portugalskem, zato poziva h glasovanju, ki ne bi bilo »zapravljeno« za kandidate z manjšimi možnostmi za uspeh proti populističnemu bloku.

Ameriški kongresnik Mario Díaz-Balart, tesen zaveznik predsednika Donalda Trumpa, je javno potrdil svojo podporo venezuelski opozicijski voditeljici in dobitnici Nobelove nagrade za mir Maríi Corini Machado kot prihodnji predsednici Venezuele. Díaz-Balart je poudaril, da podpora voditeljici ne prihaja zgolj iz mednarodne skupnosti in venezuelske diaspore, temveč temelji na močni notranji legitimnosti znotraj vseh slojev venezuelske družbe. Po njegovih besedah je Machado ključna figura, ki bo državo popeljala skozi demokratični prehod po padcu režima Nicolása Madura. Izjave prihajajo v času, ko se Venezuela sooča s korenitimi političnimi spremembami po nedavni vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro. Díaz-Balart je izpostavil, da je tranzicija v demokracijo neizbežna in da Machado uživa neomajno zaupanje kot voditeljica, ki lahko poenoti državo in organizira nove, pravične volitve. Njena vloga je ključna za stabilizacijo regije, kongresnik pa je ob tem izrazil prepričanje, da bo nova vlada pod njenim vodstvom prinesla konec dolgoletni gospodarski in politični krizi.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi nočnih vojaških napadov in zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura izjavil, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Trumpova administracija je Madura prepeljala v ZDA, kjer se bo spopadel s kazenskimi obtožbami, kar pomeni dramatično zaostritev ameriške zunanje politike v regiji. Predsednik je poudaril, da so ZDA pripravljene na dolgotrajno stabilizacijo države. Vojaška intervencija je sprožila mešane odzive znotraj Republikanske stranke, kar bi lahko vplivalo na enotnost stranke v volilnem letu. Medtem ko večina republikancev podpira zajetje Madura, kritični glasovi znotraj stranke, vključno z Marjorie Taylor Greene, opozarjajo, da Trump s tem opušča svojo doktrino 'Najprej Amerika' (America First). Kritiki trdijo, da takšno posredovanje služi interesom velikih korporacij in bank, namesto ameriškemu ljudstvu, kar bi lahko povzročilo notranjepolitična trenja pred novembrskimi volitvami.

Portugalski predsedniški kandidat João Cotrim Figueiredo je ostro obsodil nedavno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po njegovih besedah dejanja predstavljao grobo kršitev mednarodnega prava, kar je označil za popolnoma nesprejemljivo. Figueiredo je poudaril, da kot kandidat za predsednika republike čuti dolžnost in odgovornost do zaščite mednarodnih pravnih norm in suverenosti držav. Njegove izjave odražajo zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v regiji in neposrednim vmešavanjem tujih velesil v notranje zadeve latinskoameriških držav. Politik je izpostavil, da takšni posegi spodkopavajo diplomatska prizadevanja za stabilizacijo razmer in vzpostavljajo nevaren precedens v mednarodni skupnosti. Kljub kompleksnosti venezuelske krize Figueiredo zagovarja stališče, da mora vsako reševanje sporov potekati v okviru uveljavljenih mednarodnih protokolov in brez enostranskih vojaških akcij.

Portugalski predsedniški kandidat António Filipe je uradno začel svojo volilno kampanjo z obiskom zgodovinske trdnjave Peniche, ki je v času diktature služila kot zloglasni zapor. Ob tej priložnosti so mu nekdanji politični zaporniki izročili peticijo podpore in delili svoje izkušnje o življenju v zaporih med režimom Estado Novo. Filipe je v svojem nagovoru poudaril pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in opozoril na vzpon političnih sil, ki po njegovem mnenju poskušajo rehabilitirati oziroma »polepšati« podobo fašizma. Kandidat je poudaril, da je izbira lokacije simbolična, saj Peniche predstavlja odpor proti zatiranju. Srečanje je bilo namenjeno predvsem opominjanju na pomen demokratičnih vrednot, ki so bile pridobljene po padcu režima leta 1974. Filipe se je s svojo protifašistično retoriko jasno postavil proti desnim populističnim gibanjem, ki v zadnjem času pridobivajo na moči v portugalskem političnem prostoru. Podporniki so izpostavili, da je Filipejeva kandidatura ključna za zaščito ustavnih pravic, ki so bile ogrožene v preteklosti.

Predsedniški kandidat André Pestana se je pridružil kritikam portugalske vlade glede njenega odziva na ameriški napad na Venezuelo. Poudaril je, da bi se morala Portugalska jasno opredeliti proti tovrstnim intervencijam.

Združene države Amerike so konec leta 2025 venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru ponudile možnost prostovoljnega odstopa s položaja v zameno za varno zatočišče v Turčiji. Kot poroča časnik New York Times, ki se sklicuje na vire blizu pogajanjem, naj bi šlo za poskus mirnega reševanja politične krize v Venezueli. Predlog je vključeval tako imenovano "pozlačeno izgnanstvo", kjer bi Maduro lahko živel brez strahu pred mednarodnim pregonom. Po navedbah visokega ameriškega uradnika bi odhod v Turčijo predstavljal del širšega dogovora, ki bi omogočil demokratično tranzicijo v državi. Turčija je bila izbrana kot morebitna destinacija zaradi razmeroma dobrih odnosov z obema stranema. Kljub ponudbi za zdaj ni uradnih potrditev, da bi Maduro predlog sprejel ali da bi se pogajanja premaknila v sklepno fazo. Venezuelska stran se na poročanje ameriških medijev še ni odzvala, situacija pa ostaja napeta, saj Washington še naprej izvaja pritisk na režim v Caracasu.

V Portugalski republiki se je v nedeljo uradno začela dvotedenska volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami, na katerih se za položaj poteguje rekordnih 11 kandidatov. Prvi krog volitev bo potekal 18. januarja, vendar zaradi izjemno razdrobljenega nabora kandidatov javnomnenjske ankete kažejo, da v prvem krogu nihče ne bo dosegel potrebne absolutne večine glasov. To pomeni, da bo o prihodnjem predsedniku države najverjetneje odločal drugi krog, ki je načrtovan za 8. februar. Kandidati so v uvodnih dneh kampanje odpirali ključna družbena vprašanja, med katerimi so izstopale teme migracij in politične nestabilnosti v državi. Širok nabor kandidatov odraža pestro politično dinamiko, hkrati pa med volivci ustvarja potrebo po temeljitem preučevanju programov pred odločilnim glasovanjem. Opazovalci ocenjujejo, da bo glavna bitka potekala med tistimi, ki uživajo najvišjo podporo v anketah, medtem ko preostali kandidati zmanjšujejo možnost za neposredno zmago katerega koli posameznika že v prvem krogu.

92-letni Paul Biya je v kamerunskem parlamentu v Yaoundeju zaprisegel kot predsednik države, s čimer je začel svoj osmi mandat. Biya, ki je najstarejši predsednik na svetu, vodi Kamerun že 43 let.

Vodja parlamentarne frakcije stranke Sluga naroda David Arahamija je napovedal možnost, da bi v Ukrajini hkrati izvedli predsedniške volitve in vsesplošni referendum o vprašanjih ureditve konflikta v državi. Ta poteza sledi razpravam o legitimnosti oblasti in potrebi po neposrednem odločanju državljanov o prihodnji mirovni strategiji, medtem ko vojaški spopadi z Rusijo še vedno trajajo. Arahamija je v izjavi za medije poudaril, da bi bila združitev obeh glasovanj logistično in politično smiselna, če bi prišlo do pogojev za pogajalsko rešitev vojne. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil pomemben premik v ukrajinski notranji politiki, saj so bile volitve zaradi razglasitve izrednega stanja prvotno odložene. Predlog nakazuje, da ukrajinsko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Volodimirja Zelenskega išče načine za pridobitev novega mandata in potrditev morebitnih mirovnih sporazumov, ki bi lahko vključevali težke kompromise. Odločitev o izvedbi bo odvisna od varnostnih razmer na terenu in zmožnosti zagotavljanja varnosti na voliščih po vsej državi.

Portugalska vlada je uradno podprla vzpostavitev polne demokracije v Venezueli, pri čemer je zunanji minister Paulo Rangel izpostavil Edmunda Gonzáleza Urrutio kot prednostnega kandidata za prevzem predsedniškega položaja. Rangel je poudaril, da Portugalska zagovarja rešitev, ki bi državi prinesla stabilnost in demokratične standarde, obenem pa je priznal, da bi González lahko prevzel funkcijo v okviru prehodnega obdobja oziroma z določenim časovnim zamikom. Portugalska diplomacija s tem sledi širšim prizadevanjem mednarodne skupnosti za razrešitev politične krize po spornih volitvah v tej južnoameriški državi. Zunanji minister je v svojih izjavah komentiral tudi prizadevanja Združenih držav Amerike, ki jih je označil za dobronamerna. Po njegovih besedah je ključno, da se v Venezueli vzpostavi okolje, kjer bo spoštovana volja ljudstva, kar bi omogočilo konec trenutne politične pat pozicije. Portugalska, ki ima v Venezueli številčno diasporo, pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za diplomatsko rešitev, ki bi preprečila nadaljnje zaostrovanje razmer v regiji. Odločitev Lizbone odraža usklajen pristop z nekaterimi drugimi članicami Evropske unije, ki prav tako dvomijo v legitimnost trenutne oblasti pod vodstvom Nicolása Madura.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil konec vladavine Nicolása Madura v Venezueli in izrazil polno podporo opozicijskemu voditelju Edmundu Gonzálezu Urrutii kot legitimnemu izvoljenemu predsedniku. Macron je po aretaciji Madura s strani ameriških sil poudaril, da so se Venezuelci končno rešili diktature, kar predstavlja pomemben mejnik za državo. Po mnenju francoskega predsednika mora prihodnje prehodno obdobje potekati na miren in demokratičen način, ob popolnem spoštovanju volje ljudstva. Elizejska palača je prek družbenih omrežij sporočila, da Francija priznava Gonzáleza Urrutio za zmagovalca volitev leta 2024 in ga vidi kot ključno osebnost, ki mora voditi politično tranzicijo. Macron v svojih izjavah ni neposredno komentiral same vojaške operacije Združenih držav Amerike, temveč se je osredotočil na prihodnjo stabilnost države. Njegove izjave odražajo širše stališče zahodnih sil, ki so že dlje časa opozarjale na nepravilnosti v venezuelskem političnem sistemu in podpirale demokratična prizadevanja opozicije.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po ujetju Nicolása Madura s strani ameriških sil napovedal, da bodo ZDA vodile Venezuelo do vzpostavitve pravičnega in uravnoteženega prehoda oblasti. Trump je izrazil dvom o sposobnosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, češ da nima zadostne podpore in ugleda znotraj Venezuele. Kljub temu Machado, ki je bila leta 2025 nominirana za Nobelovo nagrado za mir, poziva k takojšnjemu prevzemu oblasti s strani Edmunda Gonzáleza Urrutie. Operacija, ki je privedla do Madurovega odhoda, je sledila večkratnim zavrnitvam venezuelskega režima, da bi dosegel dogovor z Washingtonom. Medtem ko ameriška administracija načrtuje naslednje korake za stabilizacijo države, latinskoameriške sosede, vključno s honduraško Nacionalno stranko, izražajo podporo ameriškemu posredovanju in si prizadevajo za vrnitev demokracije v regijo. Ključno vprašanje ostaja, kdo bo dolgoročno prevzel vodenje države, saj Trumpova administracija očitno išče alternativne rešitve izven trenutnega opozicijskega vodstva.

V Venezueli se je zgodil zgodovinski politični preobrat, potem ko so ameriške oblasti v okviru vojaškega osebja oziroma posebne operacije zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po uradnih navedbah je bila operacija izvedena sredi napada, v katerem je bil Maduro pridržan. Takoj po objavi novice o njegovem zajetju se je v javnosti znova pojavila opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado, ki je državljane pozvala k takojšnji aktivaciji in budnosti do dokončne izvedbe tranzicije oblasti. Machadova je v svojem nagovoru poudarila, da mora Edmundo González Urrutia kot legitimni zmagovalec volitev nemudoma prevzeti predsedniško funkcijo. Medtem ko opozicija zahteva vzpostavitev nove ustavne ureditve, podpredsednica Venezuele in Madurovi privrženci zahtevajo takojšnjo izpustitev predsednika in njegove soproge. Dogajanje v Karakasu ostaja napeto, saj Združene države Amerike s svojo intervencijo končujejo dolgoletna prizadevanja za odstranitev Madura, ki so ga obtoževale narkoterorizma in nelegitimnega vladanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele neposredno upravljanje Venezuele. Ta dramatična izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, kjer opozicija po spornih predsedniških volitvah vidi priložnost za zamenjavo oblasti. Trump je poudaril, da namerava Washington odločilno vplivati na prihodnjo usmeritev države in njeno politično stabilnost. Obenem je Trump dejal, da bo temeljito analiziral možnost podpore opozicijski voditeljici in dobitnici nagrade Saharova Maríi Corini Machado kot morebitni vodji tranzicije. Poleg nje se kot ključna figura opozicije omenja Edmundo González, ki ga del mednarodne skupnosti priznava za legitimnega zmagovalca volitev. Trumpova administracija s temi koraki stopnjuje pritisk na režim Nicolása Madura, pri čemer ne izključuje neposrednega poseganja v državno upravo, kar predstavlja pomemben odmik od dosedanjih diplomatskih praks.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v svojem prvem javnem nastopu po ameriškem ukrepu proti Nicolásu Maduru izjavila, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti v državi. Machadova je ponovno poudarila, da je na predsedniških volitvah zmagal opozicijski kandidat Edmundo González, ki bi moral po njenih besedah uradno prevzeti predsedniški mandat. Opozicijsko vodstvo je državljane pozvalo k mirnosti in upoštevanju nadaljnjih navodil, hkrati pa so izpostavili nujnost demokratičnega prehoda oblasti. Machadova je v svojem nagovoru obljubila vzpostavitev javnega reda in miru ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Medtem ko so Združene države Amerike pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura, opozicija poudarja, da bo moral slednji odgovarjati pred mednarodnim pravosodjem za svoja dejanja med dolgoletnim vladanjem.

Vodja venezuelske opozicije in prejemnica Nobelove nagrade za mir Maria Corina Machado je v javnem pismu državljanom naznanila, da se je obdobje vladavine Nicolasa Madura končalo. Po njenih navedbah je bil Maduro odstranjen z oblasti po tem, ko je zavrnil pogajanja o mirnem odstopu. Machadova je Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki je po mnenju opozicije zmagal na volitvah leta 2024, pozvala, naj prevzame vodenje države kot legitimni predsednik. Opozicijska voditeljica je poudarila, da je napočil čas svobode in napovedala takojšnjo vzpostavitev reda ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Poziv k demokratični tranziciji prihaja v času, ko se Madurova administracija spopada z vse večjim pritiskom mednarodnega pravosodja zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti. Machadova je k aktivnemu sodelovanju pri uveljavljanju ljudske suverenosti pozvala tako državljane v domovini kot tiste v tujini.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je Edmunda Gonzaleza Urrutio, ki je bil po trditvah opozicije zmagovalec lanskih predsedniških volitev, uradno imenovala za predsednika prehodne vlade v Venezueli. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na trenutni režim Nicolasa Madura, ki kljub obtožbam o volilnih prevarah in mednarodnim kritikam še vedno zaseda predsedniški položaj. Opozicija s tem korakom poskuša utrditi svojo legitimnost in vzpostaviti vzporedne vladne strukture, ki bi omogočile prehod v demokracijo. Ob tem pa se venezuelska opozicija sooča z nepredvidenimi izzivi na mednarodnem prizorišču. Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je namreč izrazil resne dvome glede sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje opozicijskega gibanja. Njegovo stališče bi lahko znatno vplivalo na dosedanjo trdno podporo, ki so jo ZDA namenjale venezuelskim demokratičnim silam, kar vnaša negotovost v prihodnje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom. Razmere v državi ostajajo napete, saj režim še naprej zavrača kakršen koli prenos oblasti.