Države članice Evropske unije so s kvalificirano večino odobrile podpis obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki vključuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. S tem je bila po več kot 25 letih pogajanj tlakovana pot do vzpostavitve največjega območja prostih trgov na svetu, ki bo povezalo več kot 700 milijonov prebivalcev obeh regij. Odločitev predstavlja strateški premik Evropske unije k diverzifikaciji trgovinskih poti in krepitvi gospodarskih vezi z Latinsko Ameriko v času globalnih trgovinskih negotovosti. Sporazum bo omogočil postopno odpravo carin na večino industrijskih izdelkov, vključno z avtomobili in stroji, obenem pa odpira vrata evropskim kmetijskim proizvodom, kot so mlečni izdelki in vino. Kljub potrditvi na ravni Unije sporazum še vedno sproža močne odzive med evropskimi kmetijskimi proizvajalci, ki se bojijo konkurence cenejših južnoameriških surovin, predvsem govejega mesa in perutnine. Zagovorniki po drugi strani poudarjajo, da bo sporazum prinesel milijarde evrov prihrankov pri carinah in okrepil konkurenčnost evropskih podjetij. Uresničitev tega dogovora je bila pospešena zaradi širših geopolitičnih razmer in potrebe po stabilnih zavezništvih zunaj tradicionalnih okvirov. Povezovanje z Mercosurjem dopolnjuje nedavne napore Unije za stabilizacijo trgovinskih odnosov z drugimi velesilami, saj si Bruselj prizadeva zaščititi svoje gospodarske interese pred naraščajočim protekcionizmom na svetovni ravni.

Ruski košarkar Danijil Kasatkin, ki je bil poleti 2025 pridržan v Franciji, je bil zamenjan za francoskega državljana Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja in označen za tujega agenta. Ruska FSB je objavila video izmenjave.

Nemški kmetje v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so v četrtek sprožili val protestov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Protestniki so napovedali razširitev ukrepov, ki vključujejo načrtovane blokade ključnih mejnih prehodov s Poljsko. Demonstracije so se razširile po številnih nemških zveznih deželah, kmetje pa z njimi izražajo nestrinjanje s kmetijsko politiko in strah pred nelojalno konkurenco. Napovedane blokade mejnih prehodov bodo po pričakovanjih povzročile znatne zastoje v čezmejnem prometu in logističnih verigah. Kmetijske organizacije trdijo, da bo sporazum Mercosur omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije. To bi po njihovem mnenju ogrozilo preživetje domačih kmetijskih gospodarstev. Nemška vlada in pristojne službe se pripravljajo na logistične izzive, ki jih bodo prinesle napovedane zapore cest v prihodnjih dneh. Protesti so del širšega nezadovoljstva kmetov po celotni Nemčiji, ki se poleg trgovinskih sporazumov spopadajo tudi z visokimi stroški pridelave in spremembami subvencij. Nadaljevanje protestnih aktivnosti bi lahko vplivalo na oskrbovalne poti v srednji Evropi.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Indijski premier Narendra Modi je med obiskom na Maldivih napovedal novo kreditno linijo v vrednosti 565 milijonov dolarjev. Pogajanja o prosti trgovini med državama so bila uradno začeta. Obisk je potrdil krepitev diplomatskih in gospodarskih vezi med državama.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Evropska komisija je v prizadevanjih za pomiritev kmetijskega sektorja predlagala predčasen dostop do sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torkovem pismu razkrila načrt, po katerem bi kmetom prednostno sprostili približno 45 milijard evrov. Ta poteza je neposreden odgovor na močan odpor kmetov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami bloka Mercosur. Kmetijski sektor po celotni Evropi opozarja na nevarnost nelojalne konkurence, saj bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Unije. Bruselj s ponujenim finančnim svežnjem poskuša omiliti strahove pred gospodarsko škodo in zagotoviti podporo za dokončanje dolgotrajnih pogajanj. Ponudba prihaja v času stopnjevanja protestov kmetov, ki v sporazumu vidijo neposredno grožnjo svojemu preživetju in stabilnosti evropskega kmetijstva.

Indija in Nova Zelandija sta dosegli sporazum o prosti trgovini, s katerim želita poglobiti gospodarske vezi in spodbuditi rast v času naraščajoče svetovne gospodarske negotovosti. Sporazum naj bi povečal dvostransko trgovino za stotine milijonov dolarjev, odpravil carine in ustvaril nove vizumske poti za indijske strokovnjake.

Indija aktivno išče nove trgovinske sporazume, pri čemer si prizadeva zaključiti pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Evropsko unijo do konca leta. Sočasno potekajo pogovori s Katarjem, s katerim naj bi oktobra dokončali okvir sporazuma, cilj pa je podvojiti dvostransko trgovino v naslednjih petih letih. Poleg tega Indija napreduje v pogovorih z Novo Zelandijo, Čilom in Perujem.