Na mejno območje med Kambodžo in Tajsko so bili napoteni opazovalni timi, ki so nadzorovali izvajanje premirja. Vojaški atašeji in diplomati iz 13 držav, vključno z ZDA in Kitajsko, so spremljali izvajanje dogovora o premirju na mejnem prehodu An Ses. Ta dogovor je bil dosežen z diplomatskim posredovanjem ASEAN-a in poudarja uspeh regionalnega sodelovanja pri reševanju napetosti.

Rusija je izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnih novih napadov na iranske jedrske objekte in poudarila, da je dogovor o iranskem jedrskem programu mogoč z dialogom. Rusija je obsodila grožnje ZDA in Izraela z napadi na iranske jedrske objekte, saj bi takšna dejanja destabilizirala regijo in temeljijo na neutemeljenih protiiranskih predsodkih.

Predsednik Srbske napredne stranke (SNS) Miloš Vučević je pozval koalicijske partnerje iz Novega Pazarja, naj obsodijo nedavne incidente pred Državno univerzo in se izjasnijo na čigavi strani so. SNS pričakuje konkretne odgovore od svojih partnerjev glede obsodbe dogajanja.

Iraški premier si je v zadnjih dveh letih prizadeval za tesnejše odnose z ZDA, hkrati pa je skušal obvladovati oborožene skupine v državi. Kljub regionalnim konfliktom je Irak ostal nevtralen, s čimer se je izognil neposrednemu vpletanju v vojaške spopade v bližini.

Izrael je napadel katoliško cerkev v Gazi, pri čemer sta bili ubiti dve osebi in več ranjenih. Izraelsko zunanje ministrstvo se je uradno opravičilo za napad, vojska pa je sprožila preiskavo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Izrael obtožil, da izkorišča druzijsko manjšino v Siriji kot pretvezo za širitev v državo in poudaril, da je glavna težava v regiji izraelska agresija. Kljub prizadevanjem ZDA za normalizacijo odnosov med Izraelom in sirsko vlado, je Izrael sprožil tudi močne zračne napade na sirsko obrambno ministrstvo in območje blizu predsedniške palače v Damasku.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Kitajska je izrazila močno podporo ruski pobudi za oživitev trojke Rusija-Indija-Kitajska (RIC), poudarjajoč njeno ključno vlogo za regionalno in globalno varnost ter stabilnost. Peking vidi ponovno aktivacijo te trojke kot pomemben korak k krepitvi sodelovanja med tremi velesilami, kar bi lahko vplivalo na geopolitično ravnovesje in mednarodne odnose.

Sirija in Azerbajdžan sta napovedali poglobljene odnose, vključno z dogovorom o izvozu azerbajdžanskega plina prek Turčije. Iranski mediji so izrazili zaskrbljenost glede morebitne premestitve sirskih borcev na Kavkaz, kar bi lahko zaostrilo regionalne napetosti. Poročila o stikih med Izraelom in Sirijo dodatno povečujejo iranske strahove pred osjo, ki bi lahko ogrozila iranske interese in stabilnost v regiji.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je razkril, da so bili v Beogradu prisotni zahodni specialci, kar je povezal z "barvno revolucijo". Med gostovanjem v oddaji Hit Tvit je tudi ostro kritiziral aretacijo pomočnika direktorja Urada za Kosovo in Metohijo, Dušana Popovića, ki mu je bil odrejen 30-dnevni pripor. Vučić je dejal, da je kosovski premier Kurti "popolnoma izgubil razum" in si želi sukobov, ter napovedal "zelo trd odziv" Srbije, saj se mora "ta teror v nekem trenutku ustaviti".

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je pozdravil napredek v mirovnih pogovorih med Armenijo in Azerbajdžanom ter potrdil pripravljenost Gruzije za nadaljnjo podporo dialogu in prizadevanjem za mir in stabilnost v regiji. Kobakhidze upa, da bo mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom podpisan v bližnji prihodnosti. Te izjave so bile podane med srečanjem z armensko ministrico za notranje zadeve Arpine Sargsyan v Tbilisiju, kjer sta bila prisotna tudi gruzijski minister za notranje zadeve Gela Geladze in armenski veleposlanik v Gruziji.

Ameriški odposlanec za Sirijo, Tom Barrack, je sporočil, da sta Izrael in Sirija dosegla dogovor o prekinitvi ognja. Dogovor je bil sklenjen po izraelskem posredovanju v spopadih med sirskimi vladnimi silami ter beduinskimi plemeni in oboroženimi skupinami iz druzijske manjšine. Predsednik Trump je podprl Izrael v boju proti iranskim jedrskim ambicijam, pri čemer so se ZDA in Izrael zavzemali za stabilnost v regiji. Pozval je vse sprtne frakcije k izgradnji nove, 'poenotene sirske identitete' v miru in blaginji s sosedi.

Azerbajdžan si prizadeva za mir in stabilnost v regiji, kar dokazujejo nedavni diplomatski napori in intervjuji predsednika Ilhama Alijeva za mednarodne medije. Poudarjeni so gospodarski, politični in diplomatski dosežki države ter njena vloga pri oblikovanju geos politične arhitekture regije. Pogovori med Azerbajdžanom in Armenijo o mirovnem sporazumu potekajo, vendar obstaja zaskrbljenost zaradi morebitnih zunanjih vplivov na proces.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Izraelski naseljenci skrajne desnice so ponovno napadli palestinsko krščansko vas Taybeh na Zahodnem bregu. Hkrati je bila sprožena obsežna diskreditacijska kampanja proti novinarju Al Jazeere, Anasu Al-Sharifu, ki je eden redkih novinarjev, ki še vedno poroča iz Gaze, kampanjo pa naj bi vodili Izraelci.

Indijski obrambni minister Rajnath Singh je na srečanju obrambnih ministrov ASEAN-Plus (ADMM-Plus) izpostavil forum kot temelj miru in stabilnosti v Indo-Pacifiku ter predstavil indijsko vizijo MAHASAGAR za vključujočo varnost. Ob robu srečanja se je Singh srečal tudi s singapurskim obrambnim ministrom Chan Chun Singom, s katerim sta razpravljala o širitvi dvostranskih obrambnih vezi.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je za nedeljo, 4. januarja 2024, sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost v stavbi predsedstva v Beogradu. Seja je bila sklicana zaradi, po besedah urada predsednika, nepredstavljivih mednarodnih zločinov na svetovni politični sceni, ki bi lahko resno ogrozili regionalno in globalno stabilnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih dogodkih, ki so botrovali sklicu, niso bile javno razkrite, se pričakuje, da bodo člani sveta razpravljali o trenutnih varnostnih izzivih in potencialnih posledicah za Srbijo. Srečanje, ki se je pričelo ob 10. uri dopoldne, je potekalo za zaprtimi vrati, kar odraža resnost situacije po mnenju srbskega državnega vrha. Gre za odziv na zaostrene razmere na mednarodnem parketu, ki po Vučićevih navedbah zahtevajo takojšnjo analizo nacionalnih varnostnih organov. Srbska javnost in regija z zanimanjem pričakujeta morebitne uradne izjave po koncu zasedanja, saj takšni nujni sklici pogosto nakazujejo na premike v zunanji politiki ali odzive na večje krize v sosedstvu oziroma v širšem mednarodnem prostoru.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v četrtek zvečer, 31. decembra 2025, uradno naznanila zaključek obsežnih vojaških manevrov z naslovom "Pravična misija 2025", ki so potekali v bližini Tajvana. Kljub razglasitvi konca operacij je tajvansko ministrstvo za obrambo opozorilo, da v njihovem območju odziva še vedno ostaja znatno število kitajskih vojaških letal in plovil. Tajvanske oborožene sile so zato prilagodile razporeditev svojih enot in ohranile ustrezne mehanizme pripravljenosti za zaščito nacionalne suverenosti. Taipei je ostro obsodil kitajsko ravnanje in ga označil za bojevito provokacijo, ki resno ogroža regionalno varnost in stabilnost v Tajvanski ožini. Današnji dogodki so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo s kitajskimi vajami s pravim strelivom dan prej. Tajvanska vojska je ob tem poudarila, da situacijo spremlja mirno, a odločno, ter da bo ohranila visoko stopnjo budnosti, dokler se kitajske sile popolnoma ne umaknejo iz strateško pomembnih voda in zračnega prostora v bližini otoka.

Tajska je v načelu privolila v premirje s Kambodžo in se je pripravljena vključiti v dvostranski dialog za prekinitev najhujših spopadov ob meji. Premierja obeh držav naj bi se sestala v Maleziji, kjer bodo potekala pogajanja o premirju, ki naj bi končalo obmejni konflikt, v katerem je umrlo 33 ljudi, na tisoče pa jih je bilo razseljenih.