Srbsko ministrstvo za zunanje zadeve je danes izdalo uradno opozorilo, s katerim je vse državljane Republike Srbije, ki se trenutno nahajajo v Iranu, pozvalo, naj državo nemudoma zapustijo. Hkrati so srbske oblasti vsem, ki so potovanje v to regijo načrtovali v bližnji prihodnosti, svetovale, naj svoje načrte prekličejo oziroma potovanja odpovejo zaradi negotovih varnostnih razmer. Ukrep srbske diplomacije sledi stopnjevanju napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer so se varnostna tveganja v zadnjem obdobju znatno povečala. Čeprav ministrstvo v svoji izjavi ni podrobneje navedlo specifičnih dogodkov, ki so privedli do tega poziva, je jasno, da gre za preventivno dejanje, s katerim želijo zaščititi svoje državljane pred morebitnimi izbruhi nasilja ali omejitvami gibanja. Srbija se je s tem pridružila vrsti drugih držav, ki so v zadnjih dneh posodobile svoja potovalna navodila za to območje. Diplomatska predstavništva v regiji ostajajo v stanju pripravljenosti za pomoč tistim, ki bi pri odhodu iz države naleteli na logistične težave. Situacija v regiji ostaja nestabilna, kar vpliva na diplomatske protokole večine evropskih držav.

Na današnji dan leta 1849 je v bitki pri Šegešvaru umrl madžarski pisatelj in revolucionar srbskega porekla, major madžarske revolucionarne vojske Šandor Petőfi. Rojen je bil leta 1823 kot Aleksandar Petrović, oče je bil Srb, mati pa Slovakinja. Vojaški službi se je pridružil pri petnajstih letih, prve pesmi pa je napisal med šolanjem na gimnaziji.

Kuba se sooča z izzivi pri posodabljanju svojega socialističnega modela, pri čemer se bori s stalnimi blokadami in gospodarskimi krizami. Obenem se država poglablja v refleksijo o svoji socialistični poti ter potrebnih reformah za obvladovanje aktualnih ekonomskih izzivov. V tem kontekstu je bil predstavljen tudi novinarski izdelek z naslovom "Kubanski socializem: revolucija, marksizem in komunikacija", ki analizira te vidike ter temelji na dialogih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob 46. obletnici ljudske sandinistične revolucije Nikaragvi poslal posebno pismo, v katerem je izrazil podporo in poudaril, da Ruska federacija Managuo vidi kot svojega "zanesljivega zaveznika". V čestitki, naslovljeni na predsednika Daniela Ortego in njegovo ženo Rosario Murillo, je Putin Nikaragvo označil za "zanesljivega zaveznika Rusije v Latinski Ameriki" in jima izrekel "najsrčnejše čestitke".

Maja 1906 je izšla peta številka časopisa Industrial Worker, glasila revolucionarnega sindikata Industrijskih delavcev sveta (IWW). Ta številka, ki jo je predložil Juan Conatz, je vsebovala pomembne članke, vključno z deli Vincenta St. Johna z naslovom »Ali bo delavski razred zrušen?«, Daniel De Leon je prispeval članek »Jasno razumevanje je nujno«, Eugene V. Debs pa »Proti sončnemu vzhodu«. Razpravljali so tudi o taktičnih razlikah, zanimivostih za tesarje in mizarje ter splošnem gibanju. Vključeni so bili tudi uvodniki.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Predsednik Vladimir Putin je vodilnim ruskim poslovnežem dejal, da je odprt za zamenjavo ozemelj v Ukrajini, ki jih nadzorujejo ruske sile, vendar vztraja pri tem, da želi celoten Donbas. Medtem v Kremlju vlada strah pred novo revolucijo, ki jo spominja na Prigozina.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

Leta 1928 je v Dresdnu potekal Četrti kongres Komunistične partije Jugoslavije (KPJ), kjer so sklenili, da je čas za revolucionarne prevrate v Evropi. V okviru tega so želeli izvesti balkansko revolucijo in ustanoviti 'Balkansko federacijo'. Sprejeli so tudi stališče o socialdemokraciji kot 'dvojčku fašizma', s katero je treba prekiniti sodelovanje. Odločeno je bilo, da je treba Kraljevino SHS, oz. Jugoslavijo, razbiti kot 'Versajsko' in 'umetno tvorbo'.