V ameriški zvezni državi Florida naj bi v četrtek usmrtili moškega, obsojenega za umor žene in dveh otrok leta 1994. Ta usmrtitev bi bila že deveta v letu 2025, kar bi pomenilo nov državni rekord po številu izvršenih smrtnih kazni v enem letu. Za avgust sta predvideni še dve usmrtitvi.

Bolnišnica v Tennesseeju je sporočila, da ni nikoli privolila v zahtevo državnih uradnikov, naj izklopijo srčno napravo obsojenca na smrt, Byrona Blacka, pred njegovo usmrtitvijo z injekcijo. Ta odločitev prihaja po tem, ko je sodnik v Nashvillu odredil deaktivacijo naprave.

Teksaško pritožbeno sodišče za kazenske zadeve je v dveh ločenih primerih odločilo o vrnitvi zadev na nižja sodišča. V prvem primeru je bil zaporniku, obsojenemu na smrt, odobren odlog usmrtitve dva dni pred načrtovano izvršitvijo, kar je omogočilo ponovno obravnavo primera. Drugi primer pa se nanaša na serijske umore iz leta 1987 v El Pasu, kjer je sodišče brez pojasnila razveljavilo odločitev in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo, kar bi lahko povzročilo večletne dodatne pritožbe.

Na Floridi so letos izvedli več usmrtitev kot v kateri koli drugi zvezni državi, tri pa so načrtovane za naslednji mesec. Med obsojenci je tudi moški, obsojen umora treh ljudi in ranjenja enega. Guverner Ron DeSantis je podpisal smrtne naloge.

Libanonsko vojaško sodišče je šest članov Hezbolaha obsodilo na smrtno kazen zaradi umora irskega mirovnika Seána Rooneyja, ki se je zgodil leta 2022. Kljub obsodbi morilec ni v zaporu, saj Libanon zadnjih 20 let ni izvršil nobene smrtne kazni. To pomeni, da kljub razsodbi obsojeni še vedno ostajajo na prostosti.

Iranske oblasti so odložile načrtovano usmrtitev Erfana Soltanija, ki je bil zaprt zaradi sodelovanja na protestih, so sporočili člani njegove družine. Do preložitve prihaja v času povečanega diplomatskega pritiska s strani Združenih držav Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem javno izjavil, da je prejel zagotovila iranske strani o prekinitvi usmrtitev zaprtih nasprotnikov režima. Družina Soltanija je preložitev usmrtitve neposredno pripisala mednarodnemu pritisku, zlasti vplivu nove ameriške administracije. Erfan Soltani je eden izmed številnih protestnikov, ki so bili obsojeni na smrtno kazen po množičnih demonstracijah v državi. Čeprav uradni Teheran ni podal uradne izjave o spremembi politike, so poročila o ustavitvi usmrtitev vzbudila upanje pri sorodnikih drugih zapornikov. Dogajanje kaže na morebiten premik v odnosih med Teheranom in Washingtonom pod vodstvom predsednika Trumpa. Medtem ko so človekoljubne organizacije pozdravile novico o preložitvi, opozarjajo, da usoda Soltanija in drugih obsojenih ostaja negotova, dokler smrtne obsodbe niso formalno preklicane. Mednarodna skupnost še naprej pozorno spremlja ravnanje iranskega pravosodja glede vprašanj človekovih pravic.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v sredo v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News zavrnil navedbe, da iranske oblasti načrtujejo usmrtitve udeležencev množičnih protestov. Aragči je poudaril, da uradni Teheran nima namena izvajati smrtnih kazni z obešanjem, s čimer se je odzval na naraščajoče pritiske mednarodne skupnosti glede stanja človekovih pravic v državi. Minister je v svojem nastopu ponovil uradno stališče iranskega vodstva, ki za stopnjevanje napetosti in nemire v državi krivi tuje dejavnike, predvsem Izrael. Po njegovih besedah naj bi bile eskalacije med protesti posledica zunanjega vmešavanja, ne pa notranjega nezadovoljstva prebivalstva. Izrael je bil v izjavi neposredno izpostavljen kot glavni krivec za destabilizacijo razmer. Zaradi zaostrenih razmer in poročil o represiji bo o vprašanju dogajanja v Iranu danes razpravljal Varnostni svet Združenih narodov. Pričakuje se, da bodo članice sveta zahtevale podrobnejša pojasnila o ravnanjih iranskih varnostnih organov in usodi priprtih protestnikov, saj mednarodne organizacije še vedno poročajo o kršitvah temeljnih pravic.

V Burlingtonu v Kanadi so 73-letnega Sandorja Somogyija obsodili na dosmrtno ječo zaradi umora svoje žene leta 2023. Medtem se v ZDA nadaljuje sojenje Shelbyju Nealyju v okrožju Pinellas, kjer obramba poskuša preprečiti smrtno kazen. Nealy je obtožen umora staršev in brata svoje žene, kar se je zgodilo skoraj leto dni po umoru žene.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Zagovorniki so na vrhovno sodišče Pensilvanije naslovili zahtevo za omejitev uporabe smrtne kazni s strani okrožnega tožilca Washingtona, Jasona Walsha. Obtožujejo ga, da z grožnjo smrtne kazni izsiljuje sporazume o priznanju krivde od obtožencev in sodelovanje od prič. Medtem je bil v Pittsburghu najstnik, ki je bil že prej obtožen zlorabe otrok, zdaj obtožen tudi umora 10-mesečnega sina svoje partnerke.

Zvezni sodnik v Vermontu je zavrnil odlog odločitve o morebitni smrtni kazni za Tereso Youngblut (21), ki je obtožena streljanja na agenta mejne patrulje. Glavna sodnica Christina Reiss je v ponedeljek objavila sklep, s katerim je zavrnila predlog Youngblutove.

Zaključena je preiskava napada, ki ga je decembra lani izvedel Zhang Wen in je zahteval štiri življenja. Motiv napada je bila želja po povzročitvi "družbenega šoka". Preiskava je tudi pokazala, da Zhang Wen ni deloval pod vplivom tujih sil. Zaradi storilčeve smrti je postopek ustavljen. Policija in uprava podzemne železnice bodo za preprečevanje prihodnjih napadov delili nadzorne posnetke.

V ZDA se je nadaljevalo sojenje Shelbyju Nealyju, ki mu grozi smrtna kazen. Obsojen je bil za umor nekdanje žene, njenih staršev in brata v okrožju Pinellas, skoraj leto dni po tem, ko je ubil bivšo ženo. Trenutno poteka četrta stopnja pričanja na sojenju, kjer se odloča o njegovi kazni.

81-letni Robert Peede je umrl v ponedeljek v zaporu Florida State Prison v Starkeju. Po sodnih evidencah Floride je Peede najmanj sedmi zapornik, ki je umrl v celici smrti, medtem ko je čakal na izvršitev kazni.

Kljub priznanju učinkovitosti pri zmanjševanju kriminala, Trumpovo posredovanje še naprej povzroča razprave o širitvi tovrstnih ukrepov v druga mesta. Ankete kažejo, da večina Američanov podpira Trumpov pristop k obravnavanju kriminala. Trump je napovedal, da namerava v Washingtonu ponovno uvesti smrtno kazen.

Grški zunanji minister George Gerapetritis je v sredo ostro obsodil iransko zatiranje protestov in Teheran pozval, naj nemudoma preneha z izrekanjem ter izvajanjem smrtnih kazni nad državljani, ki protestirajo za svobodo. Poziv je minister podal v Atenah po srečanju z nizozemskim ministrom za azil in migracije ter zunanje zadeve Davidom van Weelom. Gerapetritis je poudaril, da uporaba smrtne kazni proti mladim ljudem, ki le uveljavljajo svojo univerzalno pravico, predstavlja sramoto, ki je mednarodna skupnost ne sme tolerirati. Obsodba Grčije sledi valu mednarodnih kritik zaradi ravnanja iranskih oblasti z udeleženci protivladnih shodov. Gerapetritis je v svojem nagovoru izpostavil pomen zaščite temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so po njegovih besedah v Iranu sistematično kršene. Srečanje z nizozemskim kolegom je služilo tudi kot platforma za usklajevanje evropskega odziva na stopnjevanje napetosti in represije v islamski republiki. Ostro stališče Aten se pridružuje širšemu krogu evropskih držav, ki so že pred tem obsodile nasilje v Iranu. Grška vlada je s tem dejanjem utrdila svojo zunanjepolitično držo, ki temelji na spoštovanju mednarodnega prava in obsodbi avtoritarnih metod obračunavanja s civilno družbo. Iran se trenutno spopada z enim največjih notranjepolitičnih izzivov v zadnjih desetletjih, medtem ko pritiski zahodnih zaveznic na teokratski režim naraščajo.

Nova opera 'Bumm Tschak' Ferdinanda Schmalza, premierno uprizorjena na Bregenških slavnostnih igrah, se dogaja v klubu 'Schafott', kjer skrajno desničarska kanclerka poskuša uvesti smrtno kazen in je na koncu tudi sama obglavljena. Predstava, ki jo je Stefan Bachmann režiral kot grozljiv stri, prikazuje avtokratsko vladano državo. Premiera je bila 4. septembra v Akademietheatru.

Singapur je usmrtil malezijskega državljana Datchinamurthyja Kataiaha zaradi preprodaje drog, kar je enajsta usmrtitev v mestni državi letos. Usmrtitev je bila izvedena kljub ponovnim pozivom k odpravi smrtne kazni. Kataiah, star 39 let, je bil obsojen zaradi tihotapljenja heroina. Primer je ponovno odprl razpravo o smrtni kazni za preprodajo drog v Singapurju.

Strokovnjaki, ki so protestno odstopili z vodilnega ameriškega javnozdravstvenega organa, so opozorili na naraščajočo politizacijo organizacije. ZDA so prekinile izdajanje vizumov za obiskovalce s palestinskimi potnimi listi. Objavljen je bil tudi članek, ki kritizira progresivne osebnosti.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal pospešene sodne postopke in izrekanje smrtnih kazni za udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki od konca decembra 2025 pretresajo državo. Napoved prihaja kljub ostrim opozorilom mednarodne skupnosti in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil z možnostjo vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjega ubijanja mirnih demonstrantov. Iranske varnostne sile so po poročanju nevladnih organizacij uporabile pravo strelivo, število smrtnih žrtev v zatiranju protestov pa je po zadnjih podatkih preseglo 2500 oseb. Delovna skupina ADL za manjšine na Bližnjem vzhodu je ostro obsodila nasilno ukrepanje islamske republike in pozvala svetovne voditelje k zaščiti temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Čeprav so se protesti sprva začeli zaradi hude gospodarske krize in padca vrednosti riala, so se hitro sprevrgli v upor proti desetletja trajajoči vladni represiji in teokratski ureditvi. Poleg velikega števila ubitih poročila navajajo tudi množične samovoljne aretacije po vsej državi. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo, saj iranske oblasti vztrajajo pri uporabi najstrožjih kazni za utišanje opozicije. Humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj režim kljub mednarodnim pritiskom ne kaže znakov popuščanja, temveč stopnjuje uporabo nasilja in pravosodnega sistema kot orodja za politično zatiranje. Razmere v državi ostajajo nestabilne, usoda tisočev zaprtih protestnikov pa negotova.