V Iranu so po posredovanju ZDA odložili usmrtitev protestnika Erfana Soltanija

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči nasilnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu, ki so po nekaterih poročilih terjali že več kot 2.500 življenj, Teheranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je iranske protestnike pozval, naj nadaljujejo z upori in prevzamejo državne institucije, ob tem pa jim je obljubil, da je pomoč na poti. V nizu izjav je iranskemu režimu napovedal ostre ukrepe, če bodo oblasti začele z usmrtitvami pridržanih demonstrantov, kar je privedlo do resnih ugibanj o neposrednem napadu, ki naj bi se po nekaterih navedbah obetal v roku 24 ur. Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko so Združene države Amerike začele umikati svoje osebje iz ključne letalske baze Al Udeid v Katarju, Iran pa je v odgovor zaprl svoj zračni prostor in zagrozil s povračilnimi napadi na ameriška oporišča v regiji. Vrhovni voditelj Ali Hamenej in iransko sodstvo sta prvotno napovedala hitra sojenja in usmrtitve, a so se kasneje, po Trumpovih grožnjah, začeli pojavljati signali o deeskalaciji. Trump je nato sporočil, da je s strani pomembnih virov prejel zagotovila, da so se poboji in načrtovane usmrtitve ustavili, zaradi česar je morebitne vojaške napade za zdaj odložil. Kljub začasni pomiritvi vojaške retorike so ZDA uvedle nove sankcije proti petim visokim iranskim uradnikom, ki so odgovorni za zatiranje demonstracij. Trumpova administracija je prav tako napovedala 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki še naprej trgujejo z Iranom, kar predstavlja dodaten gospodarski pritisk na režim. Medtem ko Washington še naprej opazuje razvoj dogodkov, iranske oblasti Trumpa obtožujejo vmešavanja v notranje zadeve in spodbujanja nasilja, zaradi česar so vložile pritožbo na Združene narode.

Iran je v četrtek uradno sporočil, da se bo branil pred kakršno koli tujo grožnjo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da pozorno spremlja dogajanje in dopušča možnost vojaškega ukrepanja zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov. Kljub zaostreni retoriki se zdi, da se je Teheran vsaj začasno izognil neposredni vojaški konfrontaciji z Združenimi državami Amerike. Do umiritve je prišlo po tem, ko je iranski režim nakazal, da ne bo nadaljeval z usmrtitvami protestnikov, kar je bil ključni pogoj po javnih opozorilih iz Washingtona. Napetosti na terenu sicer ostajajo visoke, saj so se na teheranski univerzi zbrali protestniki, ki so po poročanju državnih medijev vzklikali gesla proti ZDA. V javnosti so se pojavili transparenti in fotografije, ki so neposredno pozivali k atentatu na ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Incidenti so še dodatno zaostrili že tako krhke odnose med državama, ki so se v zadnjih tednih nevarno približali točki odprtega spopada. Ameriška administracija pod vodstvom Trumpa vztraja pri politiki maksimalnega pritiska, ki vključuje tako ekonomske sankcije kot grožnje s silo. Čeprav je Trump izjavil, da bo Iranu morda ponudil priložnost za deeskalacijo, Washington poudarja, da so vse možnosti še vedno na mizi, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Iran po drugi strani obtožuje ZDA vmešavanja v notranje zadeve in spodbujanja nemirov v državi.

Administracija Donalda Trumpa je uvedla nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, ki naj bi bili odgovorni za nasilno zatiranje protestov. Sankcije ciljajo na posameznike, ki so povezani s pomorskim prometom, trgovanjem in energetskimi podjetji.