Združene države Amerike uvedle nove sankcije proti Iranu ob hkratnem zmanjševanju napetosti

Iran je v četrtek uradno sporočil, da se bo branil pred kakršno koli tujo grožnjo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da pozorno spremlja dogajanje in dopušča možnost vojaškega ukrepanja zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov. Kljub zaostreni retoriki se zdi, da se je Teheran vsaj začasno izognil neposredni vojaški konfrontaciji z Združenimi državami Amerike. Do umiritve je prišlo po tem, ko je iranski režim nakazal, da ne bo nadaljeval z usmrtitvami protestnikov, kar je bil ključni pogoj po javnih opozorilih iz Washingtona. Napetosti na terenu sicer ostajajo visoke, saj so se na teheranski univerzi zbrali protestniki, ki so po poročanju državnih medijev vzklikali gesla proti ZDA. V javnosti so se pojavili transparenti in fotografije, ki so neposredno pozivali k atentatu na ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Incidenti so še dodatno zaostrili že tako krhke odnose med državama, ki so se v zadnjih tednih nevarno približali točki odprtega spopada. Ameriška administracija pod vodstvom Trumpa vztraja pri politiki maksimalnega pritiska, ki vključuje tako ekonomske sankcije kot grožnje s silo. Čeprav je Trump izjavil, da bo Iranu morda ponudil priložnost za deeskalacijo, Washington poudarja, da so vse možnosti še vedno na mizi, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Iran po drugi strani obtožuje ZDA vmešavanja v notranje zadeve in spodbujanja nemirov v državi.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal pospešene sodne postopke in izrekanje smrtnih kazni za udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki od konca decembra 2025 pretresajo državo. Napoved prihaja kljub ostrim opozorilom mednarodne skupnosti in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil z možnostjo vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjega ubijanja mirnih demonstrantov. Iranske varnostne sile so po poročanju nevladnih organizacij uporabile pravo strelivo, število smrtnih žrtev v zatiranju protestov pa je po zadnjih podatkih preseglo 2500 oseb. Delovna skupina ADL za manjšine na Bližnjem vzhodu je ostro obsodila nasilno ukrepanje islamske republike in pozvala svetovne voditelje k zaščiti temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Čeprav so se protesti sprva začeli zaradi hude gospodarske krize in padca vrednosti riala, so se hitro sprevrgli v upor proti desetletja trajajoči vladni represiji in teokratski ureditvi. Poleg velikega števila ubitih poročila navajajo tudi množične samovoljne aretacije po vsej državi. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo, saj iranske oblasti vztrajajo pri uporabi najstrožjih kazni za utišanje opozicije. Humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj režim kljub mednarodnim pritiskom ne kaže znakov popuščanja, temveč stopnjuje uporabo nasilja in pravosodnega sistema kot orodja za politično zatiranje. Razmere v državi ostajajo nestabilne, usoda tisočev zaprtih protestnikov pa negotova.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.