Donald Trump je Iranu zagrozil z vojaškim posredovanjem zaradi pobojev protestnikov.
ZDA so v odgovor na krizo začele umikati osebje iz Katarja in uvedle nove sankcije.
V protestih je bilo ubitih več kot 2.500 ljudi, iransko sodstvo pa je sprva napovedalo usmrtitve.
Napetosti so se nekoliko umirile po poročilih, da je Teheran preklical načrtovane usmrtitve.
Uvedene so bile 25-odstotne carine za vse države, ki trgovinsko sodelujejo z Iranom.
Ameriški predsednik Donald Trump je v luči nasilnega zatiranja protivladnih protestov v Iranu, ki so po nekaterih poročilih terjali že več kot 2.500 življenj, Teheranu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem. Trump je iranske protestnike pozval, naj nadaljujejo z upori in prevzamejo državne institucije, ob tem pa jim je obljubil, da je pomoč na poti. V nizu izjav je iranskemu režimu napovedal ostre ukrepe, če bodo oblasti začele z usmrtitvami pridržanih demonstrantov, kar je privedlo do resnih ugibanj o neposrednem napadu, ki naj bi se po nekaterih navedbah obetal v roku 24 ur.
Kronologija dogodkov
14. jan. 2026 :Uvedba carin in grožnje z atentatom.Predsednik Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki trgujejo z Iranom, kot povračilni ukrep za nasilno zatiranje protestov. Iranska državna televizija se je odzvala z neposredno grožnjo z atentatom na Trumpa, pri čemer so uporabili posnetke preteklega napada nanj.
29. jul. 2025 :Grožnje z uničenjem jedrskega programa.Donald Trump je Iranu zagrozil z jedrskim uničenjem in napadi na jedrske objekte, če bi Teheran nadaljeval z bogatenjem urana. To je sledilo prejšnjim ameriškim zračnim napadom na tri glavne iranske jedrske lokacije.
Napetosti so se dodatno stopnjevale, ko so Združene države Amerike začele umikati svoje osebje iz ključne letalske baze Al Udeid v Katarju, Iran pa je v odgovor zaprl svoj zračni prostor in zagrozil s povračilnimi napadi na ameriška oporišča v regiji. Vrhovni voditelj Ali Hamenej in iransko sodstvo sta prvotno napovedala hitra sojenja in usmrtitve, a so se kasneje, po Trumpovih grožnjah, začeli pojavljati signali o deeskalaciji. Trump je nato sporočil, da je s strani pomembnih virov prejel zagotovila, da so se poboji in načrtovane usmrtitve ustavili, zaradi česar je morebitne vojaške napade za zdaj odložil.
Kljub začasni pomiritvi vojaške retorike so ZDA uvedle nove sankcije proti petim visokim iranskim uradnikom, ki so odgovorni za zatiranje demonstracij. Trumpova administracija je prav tako napovedala 25-odstotne carine na uvoz iz vseh držav, ki še naprej trgujejo z Iranom, kar predstavlja dodaten gospodarski pritisk na režim. Medtem ko Washington še naprej opazuje razvoj dogodkov, iranske oblasti Trumpa obtožujejo vmešavanja v notranje zadeve in spodbujanja nasilja, zaradi česar so vložile pritožbo na Združene narode.
Možne posledice
Grožnja z ameriškim vojaškim napadom, umik osebja iz regije in uvedba novih gospodarskih sankcij.
Možna začasna stabilizacija razmer.
Nadaljevanje gospodarskega pritiska preko carin.
Tveganje za ponovne spopade ob morebitnih usmrtitvah.
Izjave
"Iranski patrioti, nadaljujte s protesti – prevzemite svoje institucije! Pomoč je na poti."
Donald Trump
"ZDA bomo ostro ukrepale, če bodo začeli obešati protestnike."
Donald Trump
"Ameriški načrt v Iranu temelji na zamenjavi režima s pomočjo sankcij in povzročanja kaosa."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Iranu in morebitno vojaško posredovanje ZDA močno vplivata na globalne energetske trge in cene nafte, kar se neposredno odrazi na slovenskem gospodarstvu in stroških energentov. Kot članica EU in NATO Slovenija spremlja varnostno situacijo na Bližnjem vzhodu, saj morebitna destabilizacija regije lahko povzroči nove migracijske pritiske in vpliva na evropsko zunanjo politiko.
Iran je v četrtek uradno sporočil, da se bo branil pred kakršno koli tujo grožnjo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da pozorno spremlja dogajanje in dopušča možnost vojaškega ukrepanja zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov. Kljub zaostreni retoriki se zdi, da se je Teheran vsaj začasno izognil neposredni vojaški konfrontaciji z Združenimi državami Amerike. Do umiritve je prišlo po tem, ko je iranski režim nakazal, da ne bo nadaljeval z usmrtitvami protestnikov, kar je bil ključni pogoj po javnih opozorilih iz Washingtona.
Napetosti na terenu sicer ostajajo visoke, saj so se na teheranski univerzi zbrali protestniki, ki so po poročanju državnih medijev vzklikali gesla proti ZDA. V javnosti so se pojavili transparenti in fotografije, ki so neposredno pozivali k atentatu na ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Incidenti so še dodatno zaostrili že tako krhke odnose med državama, ki so se v zadnjih tednih nevarno približali točki odprtega spopada.
Ameriška administracija pod vodstvom Trumpa vztraja pri politiki maksimalnega pritiska, ki vključuje tako ekonomske sankcije kot grožnje s silo. Čeprav je Trump izjavil, da bo Iranu morda ponudil priložnost za deeskalacijo, Washington poudarja, da so vse možnosti še vedno na mizi, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Iran po drugi strani obtožuje ZDA vmešavanja v notranje zadeve in spodbujanja nemirov v državi.
Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.
Administracija Donalda Trumpa je uvedla nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, ki naj bi bili odgovorni za nasilno zatiranje protestov. Sankcije ciljajo na posameznike, ki so povezani s pomorskim prometom, trgovanjem in energetskimi podjetji.
V Iranu potekajo najhujši nemiri v zadnjih letih, protesti proti režimu ajatole Khameneija so se sprevrgli v nasilne obračune. V bolnišnicah v Teheranu so zdravniki preobremenjeni z zdravljenjem stotin poškodb oči zaradi streljanja. Predsednik Trump je dejal, da bodo ZDA sprejele "odločne ukrepe", če bo Iran usmrtil protestnike. Reuters poroča, da Trump razmišlja o vojaškem posredovanju v naslednjih 24 urah. Elon Musk ponuja brezplačen dostop do Starlinka iranskim protestnikom, saj država omejuje dostop do interneta.
Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.
Vodja iranskega pravosodja je napovedal pospešene sodne postopke in izrekanje smrtnih kazni za udeležence vsesplošnih protivladnih protestov, ki od konca decembra 2025 pretresajo državo. Napoved prihaja kljub ostrim opozorilom mednarodne skupnosti in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je zagrozil z možnostjo vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjega ubijanja mirnih demonstrantov. Iranske varnostne sile so po poročanju nevladnih organizacij uporabile pravo strelivo, število smrtnih žrtev v zatiranju protestov pa je po zadnjih podatkih preseglo 2500 oseb.
Delovna skupina ADL za manjšine na Bližnjem vzhodu je ostro obsodila nasilno ukrepanje islamske republike in pozvala svetovne voditelje k zaščiti temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Čeprav so se protesti sprva začeli zaradi hude gospodarske krize in padca vrednosti riala, so se hitro sprevrgli v upor proti desetletja trajajoči vladni represiji in teokratski ureditvi. Poleg velikega števila ubitih poročila navajajo tudi množične samovoljne aretacije po vsej državi.
Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo, saj iranske oblasti vztrajajo pri uporabi najstrožjih kazni za utišanje opozicije. Humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj režim kljub mednarodnim pritiskom ne kaže znakov popuščanja, temveč stopnjuje uporabo nasilja in pravosodnega sistema kot orodja za politično zatiranje. Razmere v državi ostajajo nestabilne, usoda tisočev zaprtih protestnikov pa negotova.
Dogajanje v Iranu in morebitno vojaško posredovanje ZDA močno vplivata na globalne energetske trge in cene nafte, kar se neposredno odrazi na slovenskem gospodarstvu in stroških energentov. Kot članica EU in NATO Slovenija spremlja varnostno situacijo na Bližnjem vzhodu, saj morebitna destabilizacija regije lahko povzroči nove migracijske pritiske in vpliva na evropsko zunanjo politiko.
Spletno mesto apdejt.si se nenehno spreminja in nadgrajuje,
zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
