V Braziliji se je razplamtela razprava o odvzemu mandata poslanki Carli Zambelli, ki naj bi se o tem odločalo avgusta ali septembra. Hkrati je poslanka Sâmia Bomfim predlagala, da bi italijanski poslanec Angelo Bonelli, ki je razkril Zambellijino lokacijo, prejel častno državljanstvo. Medtem je v Hondurasu prišlo do incidenta v parlamentu, kjer je bil ranjen en posameznik, več poslancev pa pretepenih med protestom. V Dominikanski republiki pa se razprava o reformi kazenskega zakonika nadaljuje, pri čemer je predsednik poslanske zbornice Alfred Pacheco izrazil razočaranje nad načinom, kako so predsednikova žena in hčere izrazile zaskrbljenost glede predlaganih sprememb.

Moskovsko sodišče je včeraj, 29. julija, izreklo visoke denarne kazni tehnološkima podjetjema Zoom in TikTok. Zoom je bil oglobljen z skoraj 80 milijoni rubljev zaradi ponavljajočega se neupoštevanja ruske zakonodaje, natančneje zaradi pomanjkanja uradnega predstavništva v Rusiji. TikTok je bil prav tako oglobljen z 6 milijoni rubljev zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede organizacije dejavnosti tujega subjekta na internetu, dodatno pa je sodišče oglobilo tudi TikTok in LikeMe s skupno 10 milijoni rubljev zaradi administrativnih prekrškov.

Adam Sandler bo ponovno oblekel dres Happyja Gilmoreja v nadaljevanju priljubljene komedije, ki bo izšla na Netflixu. Brata Zac in Dylan Efron sta pritegnila pozornost s skupnim igranjem golfa v majicah, kar je navdušilo gejevsko občinstvo.

Chevron je v Parizu pridobil ključno sodno odločitev, ki mu omogoča izvedbo 53 milijard dolarjev vrednega prevzema podjetja Hess. Ta poteza Chevronu zagotavlja dostop do enega največjih nahajališč nafte, odkritih v zadnjem desetletju.

Sodnik v kanadski provinci Alberta je zavrnil odškodninsko tožbo, ki so jo starši otroka vložili proti drugemu otroku zaradi poškodbe prsta med igro v vrtcu. Incident se je zgodil, ko sta se otroka sprla zaradi igralnega dinozavra, kar je privedlo do fizičnega obračuna z igračami oziroma tako imenovanega tekmovanja v udarjanju. Med prerivanjem je eden izmed dečkov utrpel poškodbo prsta, zaradi česar so njegovi zastopniki zahtevali pravno odgovornost. Sodišče je v razsodbi poudarilo, da narava otroške igre in morebitne nenamerne poškodbe, ki nastanejo v takšnih okoliščinah, ne predstavljajo zadostne podlage za civilno tožbo med mladoletniki. Odločitev izpostavlja pravne meje pripisovanja odgovornosti majhnim otrokom za dejanja med igro v nadzorovanih okoljih, kot so dnevni centri za varstvo otrok. Primer je pritegnil pozornost lokalne javnosti zaradi nenavadne narave spora in vprašanja starševske odgovornosti. Razsodba de facto zaključuje pravni postopek, ki je trajal od dogodka v vrtcu, sodnik pa je v obrazložitvi izpostavil, da bi dopustitev takšnih tožb lahko postavila nevaren precedens za vsakodnevne interakcije med otroki v izobraževalnih ustanovah.

Zvezno pritožbeno sodišče je razsodilo, da kalifornijska prepoved odkritega nošenja orožja v večjem delu države krši ustavno pravico do nošenja orožja. Deveto okrožno pritožbeno sodišče ZDA s sedežem v San Franciscu je odločilo v prid lastniku orožja, da prepoved v okrožjih z več kot 200.000 prebivalci krši drugi amandma.

Upravno sodišče v nemškem mestu Münster je odločilo, da morata dve policistki zapustiti policijske vrste, ker sta med strelskim obračunom leta 2018 zapustili prizorišče kaznivega dejanja. Policistki sta se po navedbah sodišča umaknili na varno in nista nudili pomoči kolegu, ki je bil vpleten v nevaren operativni poseg. Čeprav sta bili v kazenskem postopku že pravnomočno obsojeni na pogojno zaporno kazen, se je vodstvo policije odločilo za skrajni disciplinski ukrep odvzema statusa javnega uslužbenca. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da sta obtoženki s svojim ravnanjem hudo kršili osnovne dolžnosti policijskega poklica in porušili zaupanje javnosti v varnostne organe. Njun umik v času, ko bi morali posredovati in zaščititi sodelavca ter civiliste, je bil ocenjen kot nedopustna opustitev dolžnosti. Sodba poudarja, da policijsko delo zahteva določeno stopnjo tveganja, ki sta mu policistki v kritičnem trenutku podlegli, kar onemogoča njuno nadaljnje delo v državni upravi.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na zadnji dan leta 2025 nepričakovano umaknil ukaze za napotitev Nacionalne garde v Los Angeles, Chicago in Portland. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v večmesečnem sporu med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji iz vrst demokratov, ki so napotitvi vojske v svoja mesta ostro nasprotovali. Trump je svoja prizadevanja opustil po vrsti pravnih porazov, saj so sodišča večkrat razsodila, da je njegova administracija s temi ukrepi prekoračila svoje ustavne pristojnosti. Predsednik je ob preklicu napovedal, da se bodo enote morda vrnile v prihodnje, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih zvišala. Hkrati s preklicem vojaške napotitve so se v javnosti pojavila poročila o zamrznitvi vseh zveznih izplačil za otroško varstvo zveznim državam, kar bi lahko močno vplivalo na socialno varnost prebivalstva. Trump je svojo politiko ostrega boja proti kriminalu in nezakonitemu priseljevanju postavil v središče priprav na prihajajoče volitve, pri čemer je celo razmišljal o uporabi zakona o uporu (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne odločbe. Trenutni umik vojske velja za začasno zmago lokalnih oblasti v dolgotrajni ustavni bitki o delitvi pristojnosti med zvezno in državno ravnijo.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriški zvezni tožilci so sprožili novo kazensko preiskavo proti državni tožilki New Yorka Letitii James, ki se osredotoča na sumljive finančne transakcije med njo in njeno frizerko. Po navedbah neimenovanih virov so preiskovalci pod drobnogled vzeli prenose sredstev, ki bi lahko kazali na nepravilnosti pri upravljanju s financami. Preiskava sledi predhodnim postopkom pred veliko poroto, kar stopnjuje pravni pritisk na eno najvplivnejših pravosodnih osebnosti v zvezni državi New York. Sočasno s sprožitvijo nove preiskave je sodnik izločil zveznega tožilca, ki bi moral nadzorovati postopke povezane z Letitio James. Odločitev o diskvalifikaciji tožilca naj bi zagotovila nepristranskost postopka, saj so se pojavili pomisleki glede morebitnega konflikta interesov. Jamesova, ki je sicer znana po vodenju odmevnih civilnih tožb proti visokim političnim predstavnikom, se zdaj sama spopada s kazenskimi očitki na zvezni ravni. Ameriško pravosodno ministrstvo (DOJ) podrobnosti preiskave še ni uradno komentiralo, vendar viri blizu ministrstva potrjujejo, da so preiskovalne dejavnosti že v teku. Primer priteguje veliko pozornost javnosti zaradi politične teže Letitie James in potencialnih posledic za njeno nadaljnjo kariero, v kolikor bi se očitki o finančnih nepravilnostih izkazali za utemeljene.

Sodišče BiH je zavrnilo pritožbo SNSD na odločitev CIK o ponovitvi volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih. Prav tako je zavrnilo pritožbo SDS, ki je zahtevala ponovitev volitev na vseh voliščih v Doboju, Zvorniku in Laktaših.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.