Sekretar Sveta za varnost Ruske federacije Sergej Šojgu je v telefonskem pogovoru s sekretarjem iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Laridžanijem ostro obsodil poskuse zunanjih sil, da bi se vmešavale v notranje zadeve Islamske republike Iran. Pogovor je potekal v luči trenutnih množičnih protestov v Iranu, pri čemer je ruska stran poudarila svojo podporo iranskim oblastem pri ohranjanju notranje stabilnosti in suverenosti. Šojgu je v pogovoru izrazil pripravljenost za nadaljnjo krepitev in razvoj dvostranskega sodelovanja, ki temelji na določilih Pogodbe o celovitem strateškem partnerstvu med Rusko federacijo in Iranom. Omenjena pogodba, ki sta jo državi podpisali januarja letos, predstavlja temelj za poglobljeno vojaško in politično usklajevanje med Moskvo in Teheranom v spremenjenih geopolitičnih razmerah. Predstavnika obeh držav sta se dogovorila za nadaljevanje rednih stikov in tesnejše usklajevanje stališč glede regionalnih in mednarodnih vprašanj. Ruska tiskovna agencija TASS je ob tem poročala, da Moskva pozorno spremlja dogajanje v Iranu in zavrača kakršne koli zunanje pritiske, ki bi bili usmerjeni v destabilizacijo iranskega režima.

Apple in Google sta sklenila večletno pogodbo, po kateri bo Googlova serija velikih jezikovnih modelov Gemini poganjala Siri. Sporazum predstavlja zaupanje v Googlovo tehnologijo umetne inteligence, katere najnovejša različica Gemini je prejela dobre ocene in povečala pritisk na konkurente. Nova, bolj personalizirana različica Siri bo na voljo še letos.

Tehnološki velikan Meta, pod katerega okrilje spadata družbeni omrežji Facebook in Instagram, je Dino Powell McCormick imenoval za svojo novo predsednico in podpredsednico upravnega odbora. Powell McCormickova, ki je v preteklosti delovala kot svetovalka v administraciji nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kot visoka uslužbenka pri investicijski banki Goldman Sachs, bo neposredno sodelovala z ustanoviteljem podjetja Markom Zuckerbergom. Njena vloga bo osredotočena na strateško vodenje podjetja, zlasti na področju širitve infrastrukture za umetno inteligenco in upravljanje globalnih odnosov. Imenovanje prihaja v času, ko si Meta prizadeva okrepiti vezi z republikansko elito in se pripravlja na novo fazo rasti v tehnološkem sektorju. Mark Zuckerberg je ob tem izpostavil njene bogate izkušnje v svetovnih financah in globoke mednarodne povezave, ki naj bi podjetju pomagale pri obvladovanju prihodnjih izzivov. Powell McCormickova je pred tem že kratek čas delovala v Metinem upravnem odboru, vendar je decembra lani odstopila, preden se je zdaj vrnila na še pomembnejši vodstveni položaj. Odzivi na njeno imenovanje so bili v političnih krogih opazni, saj je Donald Trump izbiro javno pohvalil in jo označil za fantastično osebo, ki je njegovi administraciji služila z odliko. Analitiki ocenjujejo, da gre za premišljeno potezo Mete, s katero želi podjetje nevtralizirati pretekle napetosti z republikansko stranko in si zagotoviti boljše izhodišče za regulativne procese v prihodnosti.

Združene države Amerike in Indija aktivno pripravljata bilateralni trgovinski sporazum, katerega namen je poglobiti ekonomsko in strateško partnerstvo med državama. To je v ponedeljek v New Delhiju potrdil novoimenovani ameriški veleposlanik v Indiji Sergio Gor. Pobuda prihaja v času, ko Washington išče močnejša zavezništva v azijsko-pacifiški regiji kot protiutež drugim regionalnim silam in v luči spremenjenih globalnih geopolitičnih razmer po ruski invaziji na Ukrajino. Sporazum se osredotoča na zmanjšanje trgovinskih ovir in krepitev investicijskih tokov med obema gospodarstvoma. Obe strani si prizadevata za stabilizacijo dobavnih verig in tehnološko sodelovanje, kar bi obema državama omogočilo večjo odpornost na zunanje pretrese. Ameriška diplomacija poudarja, da je Indija ključna partnerica pri zagotavljanju stabilnosti in gospodarske rasti v južni Aziji. Čeprav podrobnosti o specifičnih tarifah in sektorjih, ki jih bo sporazum zajemal, še niso v celoti razkrite, pogovori potekajo v smeri celovitega okvira, ki bi koristil obema stranema. Veleposlanik Gor je izpostavil, da je poglobitev teh vezi prednostna naloga ameriške zunanje politike, kar odraža strateški pomen Indije kot rastočega svetovnega gospodarskega akterja.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.

Novi ameriški veleposlanik v Indiji in posebni odposlanec za Južno in Srednjo Azijo Sergio Gor je po prevzemu dolžnosti v New Delhiju izpostavil, da nobena država za Združene države Amerike ni tako ključna kot Indija. Gor, ki velja za tesnega zaveznika predsednika Donalda Trumpa, je ob uradnem začetku mandata napovedal takojšnje nadaljevanje pogajanj o trgovinskem sporazumu, ki so bila v preteklosti večkrat odložena. Prvi krog novih pogovorov med trgovinskimi pogajalci obeh držav je predviden že za ta torek, kar nakazuje na željo Washingtona po hitri stabilizaciji gospodarskih odnosov. V svojem nagovoru na veleposlaništvu je Gor izpostavil osebno prijateljstvo med ameriškim predsednikom Trumpom in indijskim premierjem Narendro Modijem kot temelj za reševanje odprtih vprašanj. Kljub trenutnim diplomatskim napetostim, ki jih nekateri analitiki opisujejo kot najhladnejše obdobje v zadnjih desetletjih, Gor verjame, da bosta državi zmogli preseči razlike. Poudaril je, da si pravi prijatelji lahko privoščijo nestrinjanja, a hkrati vedno najdejo pot do rešitve. Ameriški diplomat je v Indijo prispel z optimističnim sporočilom in namignil na morebiten obisk predsednika Trumpa v prihodnjem letu. Njegovo imenovanje se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus krepitve strateškega zavezništva v azijsko-pacifiški regiji, kjer imata obe državi skupne interese glede varnosti in stabilnosti. Gor bo svoje poverilno pismo indijskemu predsedniku predal še v tem tednu, s čimer bo uradno začel polni mandat v indijski prestolnici.

Delnica podjetja 圆刚 (2417), proizvajalca AI-video opreme, je zabeležila rast, čeprav so tuji vlagatelji v zadnjih dneh izvajali prodaje. Rast delnice je povezana z zanimanjem za koncept robote. Podjetje 锐泽 (7703), dobavitelj plinskih cevi za polprevodniške tovarne, je v Sloveniji okrepilo svojo lokalno prisotnost z uvedbo strateškega partnerstva. Njihova japonska podružnica je povečala kapital in vključila podjetje CREST, ki bo lastnik 20 % deleža.

Nemški kancler Friedrich Merz in indijski premier Narendra Modi sta se v Ahmedabadu dogovorila o okrepljenem strateškem in obrambnem sodelovanju med državama. Voditelja sta podpisala 27 pisem o nameri, ki zajemajo širok spekter področij, od gospodarskega povezovanja do tesnejših vezi v oboroževalni industriji. Obisk poteka v luči nemških prizadevanj za diverzifikacijo partnerstev v Aziji, pri čemer je Merz Indijo obiskal še pred napovedano potjo na Kitajsko. Poleg varnostnih vprašanj so pogovori vključevali tudi občutljive teme, zlasti tesne odnose med New Delhijem in Moskvo, ki jih Nemčija spremlja z zaskrbljenostjo. Merz si prizadeva najti nove zaveznike, ki bi zmanjšali nemško gospodarsko odvisnost od Pekinga, hkrati pa Indijo vidi kot ključno silo za zagotavljanje stabilnosti v indopacifiški regiji. Premier Modi je kanclerja sprejel s posebnimi častmi v spominskem parku Mahatme Gandhija, kar poudarja pomen, ki ga obe državi pripisujeta temu srečanju. Sodelovanje z Indijo sicer ostaja zahtevno zaradi specifične zunanje politike premiera Modija, vendar so nemški predstavniki izrazili optimizem glede prihodnjih projektov. Doseženi dogovori o vojaški opremi in tehnologiji pomenijo pomemben premik v nemški zunanji politiki, ki se vse bolj osredotoča na države, ki delijo podobne interese glede varnostne arhitekture in spoštovanja mednarodnega prava.

Nemški zunanji minister Wadephul se je med potjo na srečanje z ameriškim kolegom Rubiom ustavil na Islandiji, kjer so bili v ospredju pogovori o varnosti arktične regije in strateškem pomenu Grenlandije. Obisk poudarja naraščajoči pomen severnih območij v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in varnostnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe ter povečan interes velesil za naravne vire. Minister se je na Islandiji nepričakovano srečal tudi z drugimi mednarodnimi politiki, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost na tem območju. Glavne teme pogovorov so vključevale sodelovanje znotraj zveze NATO in zaščito kritične infrastrukture v Arktičnem oceanu, ki postaja vse bolj dostopen za pomorski promet in izkoriščanje surovin. Srečanje na Islandiji služi kot pripravljalna faza za prihajajoče pogovore z Združenimi državami Amerike, kjer bosta Wadephul in Rubio podrobneje obravnavala vprašanja čezatlantske varnosti. Grenlandija pri tem ostaja ključna točka zaradi svoje lege in potenciala za namestitev nadzornih sistemov, kar je za evropsko in ameriško obrambno strategijo bistvenega pomena.

Trgovski velikan Walmart in tehnološko podjetje Google sta sklenila partnerstvo, s katerim bosta v nakupovalni proces integrirala Googlovo napovno umetno inteligenco Gemini. Nova izkušnja, zgrajena na protokolu Universal Commerce, bo kupcem omogočala bolj intuitivno in zanesljivo nakupovanje neposredno prek vmesnika Gemini, pri čemer bo sistem upošteval zaloge v trgovinah Walmart in Sam's Club. Prihajajoči izvršni direktor John Furner je poudaril, da podjetje s temi zmogljivostmi spreminja pravila igre v maloprodaji. Kljub ambicioznim napovedim podjetja Walmart pa mednarodna raziskava družbe Tata Consultancy Services (TCS) opozarja na znatne vrzeli pri uvajanju umetne inteligence v celotnem trgovskem sektorju. Študija razkriva, da čeprav UI velja za ključno prednost, le 24 odstotkov trgovcev tehnologijo dejansko uporablja za avtonomno sprejemanje odločitev. Več kot 85 odstotkov vprašanih podjetij implementacije na širši ravni sploh še ni začelo, kar nakazuje na razkorak med vizijo in dejansko izvedbo v industriji. Sodelovanje med podjetjema Walmart in Google predstavlja strateški odgovor na potrebo po digitalni preobrazbi, ki so jo napovedovali že trendi v začetku leta 2026. Z uporabo agentnih zmogljivosti umetne inteligence želita podjetji premostiti razkorak med spletnim iskanjem in končnim nakupom, kar bi lahko postavilo nove standarde za celotno panogo in spodbudilo preostale akterje k hitrejši adaptaciji sodobnih tehnoloških rešitev.

Tehnološki podjetji XREAL in ASUS Republic of Gamers (ROG) sta napovedali strateško partnerstvo, v okviru katerega sta razvili očala ROG XREAL R1, prva očala za obogateno resničnost (AR) na svetu s frekvenco osveževanja 240 Hz. Naprava je zasnovana posebej za zahtevne igralce računalniških iger, ki iščejo visoko stopnjo odzivnosti in vizualne potopitve v prostor. Nova očala omogočajo uporabo prostorskega zaslona z izjemno tekočim prikazom slike, kar po navedbah proizvajalcev postavlja nove standarde v industriji strojne opreme za razširjeno resničnost (XR). Očala ROG XREAL R1 bodo na trg predvidoma prišla v prvi polovici leta 2026. Partnerstvo med vodilnim proizvajalcem lahke strojne opreme XR in uveljavljeno blagovno znamko igričarske opreme ROG nakazuje na nadaljnjo integracijo naprednih optičnih tehnologij v vsakdanjo igričarsko izkušnjo. Naprava se osredotoča na zmanjšanje teže in izboljšanje zmogljivosti vizualnega prikaza, kar naj bi igralcem omogočilo dolgotrajnejšo uporabo brez nelagodja, hkrati pa zagotovilo vrhunsko grafično izkušnjo, primerljivo z najsodobnejšimi monitorji.

Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek pričel dvodnevni uradni obisk v Indiji, kjer se bo srečal s premierjem Narendro Modijem. Osrednji cilj obiska je poglobitev strateških odnosov med največjim gospodarstvom Evropske unije in najštevilčnejšo državo na svetu, predvsem v luči naraščajočih gospodarskih in geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike in Kitajske. Berlin si prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih poti in zmanjšanje odvisnosti od posameznih svetovnih sil. Delegacija, ki jo vodi Merz, se bo osredotočila na vprašanja varnosti, obrambe in delovne sile. Indija predstavlja ključno partnerico za Nemčijo pri iskanju novih trgov in usposobljenih strokovnjakov, obenem pa obe državi iščeta skupne točke pri reševanju varnostnih izzivov v indopacifiški regiji. Obisk prihaja v času, ko se globalne oskrbovalne verige prestrukturirajo, kar sili evropske države k intenzivnejšemu iskanju zavezništev zunaj tradicionalnih okvirov. Pogovori bodo vključevali tudi razprave o prostotrgovinskem sporazumu in obrambnih pogodbah, saj si Indija želi posodobiti svoje vojaške zmogljivosti z evropsko tehnologijo. Za Nemčijo je Indija ne le strateški trg, temveč tudi pomemben vir delovne sile, ki bi lahko pomagala ublažiti demografske težave v nemškem gospodarstvu. Obisk poudarja premik nemške zunanje politike k večji prisotnosti v Aziji.

Ameriško podjetje za avtonomno vožnjo Kodiak AI je na sejmu CES 2026 napovedalo strateško sodelovanje z nemškim industrijskim gigantom Bosch. Cilj partnerstva je razvoj in razširitev proizvodnje strojne ter programske opreme, ki bo omogočila preobrazbo standardnih tovornjakov v popolnoma samovozna vozila. Tehnološka rešitev bo vključevala redundantno platformo s specializirano strojno opremo in vmesniki, ki so nujni za varno delovanje umetne inteligence Kodiak Driver brez prisotnosti voznika. Sodelovanje se osredotoča na ustvarjanje sistema, ki bo primeren za integracijo tako na obstoječih proizvodnih linijah kot tudi pri naknadni opremi vozil. Po besedah ustanovitelja podjetja Kodiak, Dona Burnetta, bo partnerstvo z Boschem omogočilo potrebno modularnost in vzpostavitev robustne dobavne verige, kar je ključno za komercialni uspeh avtonomnega transporta na svetovnem trgu. Prototip samovoznega tovornjaka, opremljenega z novo tehnologijo, sta podjetji javnosti predstavili na Boschevem razstavnem prostoru v Las Vegasu.

Friedrich Merz je kot prvi nemški kancler obiskal Indijo pred Kitajsko in Japonsko, kar odraža spremembe v svetovnem redu. V Indiji ga je sprejel Narendra Modi v Gandhijevem spominskem centru. Obisk je osredotočen na trgovino, oborožitev in odnos do Rusije.

V Arhivu Jugoslavije v Beogradu so slovesno odprli razstavo z naslovom "Beograd – Peking, 70 let prijateljstva in sodelovanja narodov Srbije in Kitajske". Dogodek, ki sta se ga udeležila kitajski veleposlanik Li Ming in srbski zunanji minister Marko Đurić, obeležuje sedem desetletij diplomatskih vezi med državama. Razstavljeni dokumenti in gradivo pričajo o razvoju strateškega partnerstva in poglobljenem sodelovanju, ki se je krepilo skozi desetletja. Srbski zunanji minister Marko Đurić je ob odprtju izpostavil, da razstava ne predstavlja le zgodovinskega pregleda, temveč potrjuje trdno zavezništvo med narodoma. Kitajski veleposlanik Li Ming je v svojem nagovoru poudaril pomen stabilnih diplomatskih odnosov, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in gospodarski izmenjavi. Razstava v srbski prestolnici ponuja vpogled v ključne mejnike političnega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja, ki segajo v čas nekdanje Jugoslavije in se nadaljujejo v sodobnih bilateralnih odnosih med Beogradom in Pekingom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle je v novoletnem sporočilu izpostavila izjemno moč odnosov med Grčijo in Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju X je poudarila, da zavezništvo med državama še nikoli ni bilo močnejše, ter izrazila pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje na podlagi skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda, neodvisnost in priložnosti. Guilfoyle je leto 2026 označila za leto praznovanja in prenovljene zaveze k strateškemu partnerstvu. Po njenih navedbah so rezultati sodelovanja med Atenami in Washingtonom impresivni, pri čemer si bo diplomatsko predstavništvo prizadevalo, da bi zavezništvo v prihodnjem letu blestelo še močneje. Sporočilo je bilo naslovljeno na vse partnerje v obeh državah, veleposlanica pa je ob tem zaželela srečno novo leto in pozvala k aktivnemu oblikovanju prihodnosti odnosov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu poslal novoletno voščilo že 18. decembra, kar je po poročanju kitajskega medija Baijiahao sprožilo precejšnje zanimanje mednarodne javnosti. Nenavadno zgodnja čestitka, poslana skoraj dva tedna pred koncem leta, po mnenju analitikov odraža hitro poglabljanje strateških in diplomatskih vezi med Moskvo in Pjongjangom. Takšna poteza se razlaga kot simbolno dejanje, ki poudarja pomen Severne Koreje kot ključne zaveznice Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Kitajski opazovalci poudarjajo, da gre za odstopanje od običajnih protokolarnih praks, kar kaže na vzpostavljanje tesnejšega osebnega in političnega sodelovanja med obema državama. Dogodek se odvija v času, ko Rusija aktivno išče zunanjepolitično podporo in krepi partnerstva na vzhodu, kar vzbuja pozornost tako v regiji kot v širši mednarodni skupnosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.