Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po srečanjih v Washingtonu izjavil, da Danska ni mogla prepričati Združenih držav Amerike, naj opustijo svoje težnje po pridobitvi Grenlandije. Rasmussen je poudaril, da čeprav Washington ohranja strateški interes za otok, je malo verjetno, da bi prebivalci Grenlandije v takšen dogovor privolili. Danski diplomat je priznal, da ZDA morda še vedno razmišljajo o možnostih za prevzem otoka, vendar je Grenlandija sestavni del danskega kraljestva s široko avtonomijo. Vprašanje suverenosti nad največjim otokom na svetu ostaja občutljiva točka v odnosih med zaveznicama, saj ima območje izjemen geopolitični in naravni pomen. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti že pojavile, sedanje izjave pa potrjujejo, da ameriški interes kljub diplomatskim prizadevanjem Köbenhavna ne pojenja. Rasmussen je ob tem poudaril nujnost spoštovanja volje lokalnega prebivalstva pri kakršnih koli razpravah o prihodnosti ozemlja.

Delnica podjetja 圆刚 (2417), proizvajalca AI-video opreme, je zabeležila rast, čeprav so tuji vlagatelji v zadnjih dneh izvajali prodaje. Rast delnice je povezana z zanimanjem za koncept robote. Podjetje 锐泽 (7703), dobavitelj plinskih cevi za polprevodniške tovarne, je v Sloveniji okrepilo svojo lokalno prisotnost z uvedbo strateškega partnerstva. Njihova japonska podružnica je povečala kapital in vključila podjetje CREST, ki bo lastnik 20 % deleža.

Grška vojna mornarica je v svoje vrste uradno sprejela prvo novo fregato razreda Belharra, poimenovano Kimon, ki je po plovbi iz francoskega Lorienta prispela v grške vode. Gre za najsodobnejše in najbolje oboroženo plovilo v svojem razredu v Evropi, ki predstavlja začetek nove dobe za grške oborožene sile. Plovilo je pot začelo v Franciji, se ustavilo v Brestu za prevzem prvega tovora oborožitve ter uspešno prestalo preizkuse povezljivosti bojnih sistemov in senzorjev v realnih razmerah. Ob vstopu v grško teritorialno morje se je fregata Kimon srečala s fregato Aigaion, ki trenutno sodeluje v misiji Evropske unije Irini. Ob tej priložnosti sta ladji izvedli prvo skupno komunikacijsko vajo, kar simbolizira prenos nalog na novo generacijo plovil. Fregata Kimon zdaj pluje proti pomorskemu oporišču Salamina, kjer bo v četrtek potekal slavnostni sprejem ob prisotnosti visokih državnih predstavnikov, vključno s predsednico republike Katerino Sakellaropoulou in predsednikom vlade Kiriakosom Micotakisom. Prihod plovila pomeni pomembno krepitev grške strateške moči v Sredozemlju. Po prihodu v bazo se bo začel postopek polne integracije v floto, ki vključuje dodatna certificiranja, testiranja v domačih komunikacijskih omrežjih in usposabljanje posadke po nacionalnih standardih. Kimon je prva izmed načrtovanih fregate FDI (Fregate de Defense et d'Intervention), ki bodo tvorile hrbtenico posodobljene grške mornarice.

Nemški industrijski velikan Bosch je naznanil strateško sodelovanje s podjetjem Neura Robotics, ki je specializirano za razvoj humanoidnih robotov. Partnerstvo med podjetjema iz zvezne dežele Baden-Württemberg temelji na Boschevem prepoznavanju velikega tržnega potenciala v humanoidni robotiki, kar predstavlja osrednjo dejavnost podjetja Neura. Sodelovanje je usmerjeno v združevanje Boschevih industrijskih izkušenj z inovativnimi robotskimi rešitvami za prihodnjo uporabo v različnih panogah. Hkrati je estonsko zagonsko podjetje Rollo Robotics pridobilo nov kapital za začetek serijske proizvodnje avtonomnega enokolesnega robota. Namen tega tehnološkega razvoja je nasloviti akutno pomanjkanje strokovnega kadra v varnostnem sektorju. Novi roboti so zasnovani za opravljanje nadzornih nalog, kar bi podjetjem omogočilo zmanjšanje odvisnosti od človeške delovne sile pri varovanju objektov. Ti premiki v evropski robotiki sovpadajo z močnim konkurenčnim pritiskom iz Azije, kjer podjetja, kot sta Fourier Robotics in PND Robotics, že pospešeno razvijajo modele za domačo in šolsko uporabo. Povezovanje uveljavljenih igralcev, kot je Bosch, z agilnimi tehnološkimi podjetji kaže na prizadevanja Evrope, da obdrži korak pri razvoju naprednih avtomatiziranih sistemov za reševanje demografskih in gospodarskih izzivov.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je pred pogovori v Beli hiši poudaril, da Grenlandija ostaja zvesta zavezništvu z Dansko, zvezo NATO in Evropsko unijo. Odločitev je odziv na večkratne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nameri Združenih držav Amerike, da prevzamejo nadzor nad to avtonomno regijo Kraljevine Danske. Nielsen je poudaril, da si otok želi mirnega sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava, Trumpove težnje pa označil za vprašanje pravice do lastne države. Ameriški predsednik Donald Trump se je na izjave grenlandskega premierja odzval kritično in podcenjevalno. Dejal je, da Nielsena ne pozna in da bo takšno stališče za premierja predstavljalo »veliko težavo«. Trumpova administracija Arktiko vidi kot strateško ključno območje, kar povzroča napetosti v odnosih z evropskimi zavezniki, ki zagovarjajo ohranitev trenutnega statusa quo pod dansko krono. Istočasno je poljski predsednik Karol Nawrocki v pogovoru za britanski BBC izrazil močno podporo Donaldu Trumpu kot edinemu voditelju, ki je sposoben ustaviti Vladimirja Putina. Nawrocki je ob kritikah na račun Evropske unije poudaril, da so ZDA ključni garant varnosti v Evropi, ter pozval k podpori Trumpovim prizadevanjem za končanje vojne v Ukrajini. Njegove izjave so na Poljskem sprožile razprave o mejah predsedniških pooblastil v odnosu do vladne politike.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Abu Dabiju srečal s predsednikom Združenih arabskih emiratov (ZAE), šejkom Mohamedom bin Zajedom al Nahjanom. Osrednje teme pogovorov so bile krepitev gospodarskega sodelovanja, energetska varnost ter strateški projekti, kot je "Beograd na vodi". Vučić je poudaril, da prijateljstvo in partnerstvo med državama predstavljata trden temelj za še tesnejše prihodnje sodelovanje, ki vključuje tudi nove investicije v srbsko gospodarstvo. Posebna pozornost je bila namenjena prihodnosti Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je po srečanju dejal, da mu je znano, kdo je najbližje nakupu lastniškega deleža v NIS, vendar srbska stran trenutno čaka na uradno komunikacijo z Združenimi državami Amerike glede podrobnosti dogovora. Poleg energetike sta voditelja razpravljala o ugodnih posojilih, ki jih ZAE zagotavljajo Srbiji za stabilizacijo finančnega trga. Napovedano je bilo tudi izboljšanje prometne povezanosti med državama. Do maja naj bi bila vzpostavljena nova neposredna letalska linija med Beogradom in Abu Dabijem, kar bo po mnenju obeh strani spodbudilo turizem in poslovne stike. Vučić je obisk označil za ključen korak pri uresničevanju skupne vizije miru in razvoja v regiji Zahodnega Balkana in širše.

Novi veleposlanik Združenih držav Amerike v Indiji Sergio Gor je v predsedniški palači Rashtrapati Bhavan uradno predal poverilna pisma indijski predsednici Droupadi Murmu. S tem dejanjem je Gor uradno nastopil svojo funkcijo v času, ko državi intenzivno krepita sodelovanje na področju trgovine in strateškega povezovanja. Predsedničina pisarna je v izjavi za javnost potrdila, da je bila slovesnost izvedena po predpisanem protokolu. Dogodek simbolizira kontinuiteto in pomen diplomatskih odnosov med Washingtonom in New Delhijem. Obe državi si prizadevata za poglobitev partnerstva v indijsko-pacifiški regiji, kjer se soočata s skupnimi geopolitičnimi izzivi. Predaja poverilnih pisem predstavlja ključni formalni korak, ki veleposlaniku omogoča polno opravljanje diplomatskih nalog in zastopanje ameriških interesov v Indiji. Analitiki poudarjajo, da bo Gorovo delovanje usmerjeno predvsem v krepitev gospodarskih vezi in tehnološkega sodelovanja. Glede na trenutne globalne razmere Indija ostaja ena najpomembnejših strateških partneric Združenih držav v Aziji, kar se odraža v visoki ravni diplomatskega protokola ob sprejemu novega odposlanca.

Tehnološki podjetji XREAL in ASUS Republic of Gamers (ROG) sta napovedali strateško partnerstvo, v okviru katerega sta razvili očala ROG XREAL R1, prva očala za obogateno resničnost (AR) na svetu s frekvenco osveževanja 240 Hz. Naprava je zasnovana posebej za zahtevne igralce računalniških iger, ki iščejo visoko stopnjo odzivnosti in vizualne potopitve v prostor. Nova očala omogočajo uporabo prostorskega zaslona z izjemno tekočim prikazom slike, kar po navedbah proizvajalcev postavlja nove standarde v industriji strojne opreme za razširjeno resničnost (XR). Očala ROG XREAL R1 bodo na trg predvidoma prišla v prvi polovici leta 2026. Partnerstvo med vodilnim proizvajalcem lahke strojne opreme XR in uveljavljeno blagovno znamko igričarske opreme ROG nakazuje na nadaljnjo integracijo naprednih optičnih tehnologij v vsakdanjo igričarsko izkušnjo. Naprava se osredotoča na zmanjšanje teže in izboljšanje zmogljivosti vizualnega prikaza, kar naj bi igralcem omogočilo dolgotrajnejšo uporabo brez nelagodja, hkrati pa zagotovilo vrhunsko grafično izkušnjo, primerljivo z najsodobnejšimi monitorji.

Nemški zunanji minister Wadephul se je med potjo na srečanje z ameriškim kolegom Rubiom ustavil na Islandiji, kjer so bili v ospredju pogovori o varnosti arktične regije in strateškem pomenu Grenlandije. Obisk poudarja naraščajoči pomen severnih območij v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in varnostnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe ter povečan interes velesil za naravne vire. Minister se je na Islandiji nepričakovano srečal tudi z drugimi mednarodnimi politiki, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost na tem območju. Glavne teme pogovorov so vključevale sodelovanje znotraj zveze NATO in zaščito kritične infrastrukture v Arktičnem oceanu, ki postaja vse bolj dostopen za pomorski promet in izkoriščanje surovin. Srečanje na Islandiji služi kot pripravljalna faza za prihajajoče pogovore z Združenimi državami Amerike, kjer bosta Wadephul in Rubio podrobneje obravnavala vprašanja čezatlantske varnosti. Grenlandija pri tem ostaja ključna točka zaradi svoje lege in potenciala za namestitev nadzornih sistemov, kar je za evropsko in ameriško obrambno strategijo bistvenega pomena.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je izrazil ostro nasprotovanje nedavnemu dogovoru med Francijo in Srbijo o nakupu dvanajstih novih lovskih letal tipa rafale. Milanović trdi, da Francija poskuša Srbijo približati zahodnim zavezništvom na račun hrvaških nacionalnih interesov, pri čemer je dogovor označil za kupčijo, sklenjeno "preko hrvaškega hrbta". Po njegovem prepričanju je Srbija s Francozi sklenila ugodnejšo pogodbo kot Hrvaška, ki je pred tem prav tako kupila rabljena letala istega tipa. Predsednik je izpostavil, da takšne poteze Pariza ogrožajo strateško ravnovesje v regiji in da Francija ignorira varnostne skrbi svoje zaveznice Hrvaške. Milanović je kritičen do dejstva, da Srbija, ki ne kaže jasne zavezanosti evropskim vrednotam ali politiki do Rusije, prejema najsodobnejšo vojaško tehnologijo pod boljšimi pogoji kot polnopravna članica Evropske unije in zveze NATO. Očitki so usmerjeni tudi v hrvaško vlado, ki ji Milanović očita pasivnost pri zaščiti državnih interesov v okviru strateškega partnerstva s Francijo. Po mnenju predsednika bi morala biti hrvaška diplomacija bolj odločna pri opozarjanju na nesorazmerja, ki nastajajo z oboroževanjem sosednje države, s katero ima Hrvaška še vedno odprta številna dvostranska vprašanja.

Ameriško podjetje za avtonomno vožnjo Kodiak AI je na sejmu CES 2026 napovedalo strateško sodelovanje z nemškim industrijskim gigantom Bosch. Cilj partnerstva je razvoj in razširitev proizvodnje strojne ter programske opreme, ki bo omogočila preobrazbo standardnih tovornjakov v popolnoma samovozna vozila. Tehnološka rešitev bo vključevala redundantno platformo s specializirano strojno opremo in vmesniki, ki so nujni za varno delovanje umetne inteligence Kodiak Driver brez prisotnosti voznika. Sodelovanje se osredotoča na ustvarjanje sistema, ki bo primeren za integracijo tako na obstoječih proizvodnih linijah kot tudi pri naknadni opremi vozil. Po besedah ustanovitelja podjetja Kodiak, Dona Burnetta, bo partnerstvo z Boschem omogočilo potrebno modularnost in vzpostavitev robustne dobavne verige, kar je ključno za komercialni uspeh avtonomnega transporta na svetovnem trgu. Prototip samovoznega tovornjaka, opremljenega z novo tehnologijo, sta podjetji javnosti predstavili na Boschevem razstavnem prostoru v Las Vegasu.

V Arhivu Jugoslavije v Beogradu so slovesno odprli razstavo z naslovom "Beograd – Peking, 70 let prijateljstva in sodelovanja narodov Srbije in Kitajske". Dogodek, ki sta se ga udeležila kitajski veleposlanik Li Ming in srbski zunanji minister Marko Đurić, obeležuje sedem desetletij diplomatskih vezi med državama. Razstavljeni dokumenti in gradivo pričajo o razvoju strateškega partnerstva in poglobljenem sodelovanju, ki se je krepilo skozi desetletja. Srbski zunanji minister Marko Đurić je ob odprtju izpostavil, da razstava ne predstavlja le zgodovinskega pregleda, temveč potrjuje trdno zavezništvo med narodoma. Kitajski veleposlanik Li Ming je v svojem nagovoru poudaril pomen stabilnih diplomatskih odnosov, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in gospodarski izmenjavi. Razstava v srbski prestolnici ponuja vpogled v ključne mejnike političnega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja, ki segajo v čas nekdanje Jugoslavije in se nadaljujejo v sodobnih bilateralnih odnosih med Beogradom in Pekingom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle je v novoletnem sporočilu izpostavila izjemno moč odnosov med Grčijo in Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju X je poudarila, da zavezništvo med državama še nikoli ni bilo močnejše, ter izrazila pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje na podlagi skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda, neodvisnost in priložnosti. Guilfoyle je leto 2026 označila za leto praznovanja in prenovljene zaveze k strateškemu partnerstvu. Po njenih navedbah so rezultati sodelovanja med Atenami in Washingtonom impresivni, pri čemer si bo diplomatsko predstavništvo prizadevalo, da bi zavezništvo v prihodnjem letu blestelo še močneje. Sporočilo je bilo naslovljeno na vse partnerje v obeh državah, veleposlanica pa je ob tem zaželela srečno novo leto in pozvala k aktivnemu oblikovanju prihodnosti odnosov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu poslal novoletno voščilo že 18. decembra, kar je po poročanju kitajskega medija Baijiahao sprožilo precejšnje zanimanje mednarodne javnosti. Nenavadno zgodnja čestitka, poslana skoraj dva tedna pred koncem leta, po mnenju analitikov odraža hitro poglabljanje strateških in diplomatskih vezi med Moskvo in Pjongjangom. Takšna poteza se razlaga kot simbolno dejanje, ki poudarja pomen Severne Koreje kot ključne zaveznice Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Kitajski opazovalci poudarjajo, da gre za odstopanje od običajnih protokolarnih praks, kar kaže na vzpostavljanje tesnejšega osebnega in političnega sodelovanja med obema državama. Dogodek se odvija v času, ko Rusija aktivno išče zunanjepolitično podporo in krepi partnerstva na vzhodu, kar vzbuja pozornost tako v regiji kot v širši mednarodni skupnosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Zaveznice Ukrajine so se v Parizu dogovorile o varnostnih jamstvih, ki bodo začela veljati po prekinitvi ognja. Premier Robert Golob je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za dosego miru v Ukrajini in da je pariška deklaracija temelj za to.

Evropski voditelji so ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu pred njegovim srečanjem z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom svetovali visoko stopnjo previdnosti. Po poročanju revije Spiegel, ki se sklicuje na neuradne stenograme videokonference, so nekateri evropski predstavniki izrazili nezaupanje do Trumpa in Zelenskemu svetovali, naj v pogovorih ne popusti preveč oziroma naj ne preseže določenih meja. Razhajanja v pogledih na reševanje ukrajinske krize in prihodnje sodelovanje z ZDA so povzročila zaskrbljenost v evropskih prestolnicah. Zelenski je o rezultatih pogovorov na Floridi že obvestil nekatere zaveznike, med drugim latvijskega predsednika Edgarsa Rinkēvičsa. V javnosti, zlasti v baltskih državah, so se ob tem pojavili ironični odzivi glede narave teh diplomatskih stikov in vpliva posameznih akterjev na svetovnem odru. Evropska stran se spopada z negotovostjo glede prihodnje ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom, kar vpliva na usklajenost zahodne pomoči Ukrajini. Srečanje na Floridi je tako ključno za določanje prihodnje dinamike med Kijevom, Brusljem in Washingtonom.