Danska ni uspela prepričati Združenih držav Amerike glede interesa za Grenlandijo

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Bela hiša je v sredo, 15. januarja 2025, na družbenem omrežju X objavila kontroverzno ilustracijo, s katero je prebivalce Grenlandije neposredno pozvala k izbiri zavezništva med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Objava prikazuje dve pasji vpregi na razpotju, pri čemer smer proti Washingtonu spremlja simbol sonca, smer proti Moskvi in Pekingu pa simboli oblakov. Vprašanje v objavi se je glasilo: »Katero pot boš izbral, Grenlandec?«. Provokativna objava sledi nedavnim izjavam predsednika Donalda Trumpa, ki je podvomil v obrambne sposobnosti Danske na tem strateško pomembnem otoku. Trump je dejal, da Danska ne more ustrezno zaščititi Grenlandije zgolj z »dvema vpregama«, kar je sprožilo diplomatska trenja med Washingtonom in Københavnom. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod dansko krono, postaja vse pomembnejša točka v geopolitičnem merjenju moči zaradi bogatih naravnih virov in strateške lege v Arktičnem oceanu. Odzivi na objavo so bili večinoma negativni, zlasti v Evropi. Evropski parlament je uradno obsodil tovrstne izjave Združenih držav Amerike glede statusa Grenlandije, medtem ko raziskave javnega mnenja v samih ZDA kažejo, da Trumpova prizadevanja po prevzemu nadzora nad otokom uživajo le nizko podporo med ameriškimi državljani. Kritiki opozarjajo, da tovrstna retorika spodkopava odnose z zavezniki v okviru zveze NATO.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.