Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so poudarile, da mora Pravobranilaštvo BiH zaščititi državno premoženje, še posebej v primeru prodaje terminala Dretelj. Poudarile so, da je državno premoženje strateškega pomena za vse državljane BiH in temelj ohranitve suverenosti ter ekonomskih interesov države. Vsako nezakonito odtujitev premoženja so označile kot neposreden udar na javni interes.

Donald Trump je uporabil tarife kot politično orožje, pri čemer je Kanada potencialno kaznovana z višjimi tarifami (od 25 % do 35 %) zaradi morebitnega priznanja Palestine. Brazilskemu prijatelju Jairu Bolsonaru grozi 50-odstotna tarifa kot sankcija. Poleg tega je Trump izjavil, da je EU obljubila 600 milijard dolarjev "darila" v obliki nakupov in investicij v ZDA v zameno za trgovinski dogovor.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v uradnem odzivu na zadnje izjave iz Washingtona poudaril, da je Kuba svobodna, suverena in neodvisna država, ki ne izvaja napadov na druge narode. Odziv sledi grožnjam novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede zaostritve politike do otoka. Diaz-Canel je izpostavil, da so Združene države Amerike tiste, ki že 66 let izvajajo agresijo nad Kubo, zato po njegovem mnenju nimajo moralne avtoritete za podajanje kakršnih koli očitkov. Kubansko vodstvo je v seriji izjav sporočilo, da je narod pripravljen braniti domovino do zadnje kaplje krvi. Sporočila iz Havane so namenjena predvsem utrjevanju notranje enotnosti in pošiljanju jasnega signala mednarodni javnosti o nepopustljivosti kubanske revolucije. Retorika med državama se je v zadnjih dneh močno zaostrila, kar napoveduje novo obdobje napetosti v karibski regiji. Odnosi med Havano in Washingtonom ostajajo ujeti v dolgoletni embargo in diplomatske spore, ki segajo v čas hladne vojne. Diaz-Canelova administracija zavrača vse obtožbe o kršitvah in poudarja, da Kuba ne predstavlja grožnje ameriški nacionalni varnosti, temveč si zgolj prizadeva za ohranitev svoje politične poti brez zunanjega vmešavanja.

Demokratska stranka (DP) v Severnem Cipru je pozvala vlado k ustanovitvi nacionalne obveščevalne agencije. Poziv prihaja zaradi naraščajočih groženj suverenosti Turške republike Severni Ciper (TRNC), kar je poudaril generalni sekretar DP in poslanec Girne, Serhat Akpınar. Stranka meni, da je nujno vzpostaviti takšno enoto za zaščito notranje varnosti in suverenosti TRNC.

Švedski premier Ulf Kristersson je ostro kritiziral retoriko administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije in Danske. Švedska vlada je izrazila zaskrbljenost nad grozilnim tonom, ki prihaja iz Washingtona, pri čemer je Kristersson poudaril, da bi se morale Združene države Amerike Danski zahvaliti za njeno vlogo, namesto da stopnjujejo napetosti. Odziv Stockholma poudarja vse večje nezadovoljstvo med nordijskimi zavezniki zaradi ponovnega ameriškega pritiska glede statusa največjega otoka na svetu. Švedska stran meni, da so takšni diplomatski pritiski neprimerni za odnose med tesnimi zaveznicami v okviru severnoatlantskega zavezništva in arktičnega sodelovanja. Dogodek odraža širšo nestabilnost v diplomatskih odnosih med ZDA in evropskimi državami v času Trumpove administracije. Kristerssonovi komentarji, podani v kraju Sälen, nakazujejo, da bo Švedska v mednarodnih forumih aktivno zagovarjala suverenost Danske in stabilnost v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša strateška točka.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA glede nedavno uvedenih ameriških carin na brazilski uvoz. Kljub temu je poudaril, da brazilska demokracija in suverenost pri tem ne bosta ogroženi.

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Miklós Szánthó, generalni direktor Centra za temeljne pravice, je v svojem prispevku za ameriški portal Human Events zapisal, da je Madžarska postala 'zadnji branik zdrave pameti in nacionalne suverenosti'. Szánthó poudarja, da je v sodobnem svetu govoriti o miru skoraj tabu, s čimer se 'zdrava pamet' prelevi v revolucionarno dejanje, in jo postavlja v opozicijo k 'vojnemu hujskanju'.

Združene države Amerike so uradno zavrnile revidirane Mednarodne zdravstvene predpise (IHR) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Odločitev, ki so jo pozdravili zagovorniki ustavnosti in svobode, je motivirana s pomisleki glede nacionalne suverenosti in nadzora. Robert F. Kennedy mlajši je poudaril, da predlagane spremembe IHR-ja dajejo SZO preveč moči pri odločanju o odzivanju ZDA na pandemije, kar bi lahko ogrozilo samostojnost države.

Administracija Trumpa je ameriškim diplomatom po svetu prepovedala komentiranje poštenosti in integritete volitev v drugih državah. Državni sekretar ZDA Marco Rubio je izdal interni dopis, ki to določa, kar je v skladu s poudarkom Bele hiše na nacionalni suverenosti in je naletelo na kritike kot »odmik od demokracije«.

Ziya Öztürkler, vršilec dolžnosti predsednika in predsednik parlamenta Turške republike Severni Ciper, je poudaril, da je mogoče mir na Cipru doseči le z rešitvijo, ki temelji na dveh enakopravnih suverenih državah. Izrecno je izjavil, da ne morejo sprejeti nobene rešitve, ki bi ignorirala pravice turškega ciprskega ljudstva.

V danskem političnem in javnem prostoru se je pojavila pobuda za preselitev rezidence prestolonaslednika Kristijana v grizlijsko prestolnico Nuuk. Namen tega predloga je okrepiti vezi med Dansko in njeno avtonomno regijo Grenlandijo ter utrditi kulturne in politične odnose. Pobudniki menijo, da bi prisotnost kraljeve družine na otoku služila kot močan simbol pripadnosti in legitimnosti danske oblasti nad tem območjem. Predlog prihaja v času povečanih geopolitičnih interesov za Arktiko. Zagovorniki ideje poudarjajo, da bi takšna poteza Grenlandijo simbolno zaščitila pred zunanjimi pritiski, zlasti v luči preteklih in morebitnih prihodnjih interesov Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. S tem bi Danska pokazala dolgoročno zavezanost regiji in preprečila morebitne težnje po odcepitvi ali spremembi statusa otoka. Čeprav gre za drastičen ukrep, razpravljavci izpostavljajo, da bi neposredna prisotnost prestolonaslednika pripomogla k boljšemu razumevanju lokalnih potreb in hkrati svetu sporočila, da je Grenlandija neločljiv del danskega kraljestva. Uradni Köbenhavn se o predlogu še ni dokončno izrekel, vendar je tema sprožila široko razpravo o prihodnosti danske monarhije v arktičnem kontekstu.

Libanonski strokovnjak za Bližnji vzhod in Kavkaz, Jusef Derderjan, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti Armenije pod vodstvom premierja Nikola Pašinjana. Po njegovem mnenju Pašinjan izvaja fašistično politiko, ki bi lahko ogrozila samo obstoj države. Derderjan je poudaril, da je Pašinjan na oblast prišel preko "obarvane revolucije".

Tajvan je preko Sveta za celinske zadeve (MAC) ponovno poudaril, da Ljudska republika Kitajska (LRK) nikoli ni imela nadzora nad Tajvanom, kar je označil za "neizpodbitno zgodovinsko dejstvo". Ta izjava je odziv na trditve Pekinga o suverenosti nad otokom.

Predsednik Zveze turških upokojenih častnikov na Cipru, Kazım And, je ob 20. juliju, dnevu miru in svobode, izjavil, da so suverenost in absolutno jamstvo Republike Turčije najpomembnejša kriterija, glede katerih ni mogoče sprejemati kompromisov.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal predsedniški memorandum, s katerim je Združenim državam Amerike ukazal umik iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Med institucijami, ki jih odločitev neposredno zadeva, sta ključna Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Ukrep od vseh ministrstev in vladnih služb zahteva takojšnjo prekinitev sodelovanja s temi organi. Predsednik Trump je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da omenjene mednarodne organizacije spodkopavajo suverenost Združenih držav Amerike. Po njegovih navedbah delovanje teh institucij omejuje nacionalne interese in finančno obremenjuje ameriške davkoplačevalce brez ustreznih koristi. Ta poteza pomeni radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki in prekinitev dolgoletnih mednarodnih zavez na področju okoljske politike in globalnega upravljanja. Odločitev je povzročila precejšnje vznemirjenje v mednarodni skupnosti, saj bi umik ene gospodarsko najmočnejših držav sveta lahko resno ogrozil globalna prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb. Kritiki poudarjajo, da gre za izolacionistično politiko, ki bo oslabila vpliv Washingtona v svetu in povzročila geopolitični vakuum, ki ga bodo verjetno zapolnile druge velesile.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je zaključil misijo v Libanonu, kjer je potekalo mednarodno posredovanje za utrditev premirja in napredovanje pogajanj, medtem ko je libanonska vlada zahtevala celovit paket sporazumov. Hezbollah je zanikal poročila o morebitnem sporu z libanonsko državo glede razorožitve. Medtem je v Izraelu odmeval poziv k aneksiji dela Gaze, pri čemer so se sklicevali na biblijske obljube in palestinske zahteve po suverenosti zahodno od reke Jordan.

Italijanska vlada je izjavila, da so spremembe zdravstvenih predpisov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) "nesprejemljive", saj bi omejevale nacionalno suverenost. Italija se upira novim pravilom WHO o ravnanju s pandemijami, pri čemer so omenjene omejitve suverenosti, cenzurni ukrepi in karantene. Članek obravnava vprašanje napada na suverenost in razloge za nasprotovanje Italije novim pandemskim predpisom WHO.