Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so poudarile, da mora Pravobranilaštvo BiH zaščititi državno premoženje, še posebej v primeru prodaje terminala Dretelj. Poudarile so, da je državno premoženje strateškega pomena za vse državljane BiH in temelj ohranitve suverenosti ter ekonomskih interesov države. Vsako nezakonito odtujitev premoženja so označile kot neposreden udar na javni interes.

Donald Trump je uporabil tarife kot politično orožje, pri čemer je Kanada potencialno kaznovana z višjimi tarifami (od 25 % do 35 %) zaradi morebitnega priznanja Palestine. Brazilskemu prijatelju Jairu Bolsonaru grozi 50-odstotna tarifa kot sankcija. Poleg tega je Trump izjavil, da je EU obljubila 600 milijard dolarjev "darila" v obliki nakupov in investicij v ZDA v zameno za trgovinski dogovor.

Demokratska stranka (DP) v Severnem Cipru je pozvala vlado k ustanovitvi nacionalne obveščevalne agencije. Poziv prihaja zaradi naraščajočih groženj suverenosti Turške republike Severni Ciper (TRNC), kar je poudaril generalni sekretar DP in poslanec Girne, Serhat Akpınar. Stranka meni, da je nujno vzpostaviti takšno enoto za zaščito notranje varnosti in suverenosti TRNC.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA glede nedavno uvedenih ameriških carin na brazilski uvoz. Kljub temu je poudaril, da brazilska demokracija in suverenost pri tem ne bosta ogroženi.

V danskem političnem in javnem prostoru se je pojavila pobuda za preselitev rezidence prestolonaslednika Kristijana v grizlijsko prestolnico Nuuk. Namen tega predloga je okrepiti vezi med Dansko in njeno avtonomno regijo Grenlandijo ter utrditi kulturne in politične odnose. Pobudniki menijo, da bi prisotnost kraljeve družine na otoku služila kot močan simbol pripadnosti in legitimnosti danske oblasti nad tem območjem. Predlog prihaja v času povečanih geopolitičnih interesov za Arktiko. Zagovorniki ideje poudarjajo, da bi takšna poteza Grenlandijo simbolno zaščitila pred zunanjimi pritiski, zlasti v luči preteklih in morebitnih prihodnjih interesov Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. S tem bi Danska pokazala dolgoročno zavezanost regiji in preprečila morebitne težnje po odcepitvi ali spremembi statusa otoka. Čeprav gre za drastičen ukrep, razpravljavci izpostavljajo, da bi neposredna prisotnost prestolonaslednika pripomogla k boljšemu razumevanju lokalnih potreb in hkrati svetu sporočila, da je Grenlandija neločljiv del danskega kraljestva. Uradni Köbenhavn se o predlogu še ni dokončno izrekel, vendar je tema sprožila široko razpravo o prihodnosti danske monarhije v arktičnem kontekstu.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Miklós Szánthó, generalni direktor Centra za temeljne pravice, je v svojem prispevku za ameriški portal Human Events zapisal, da je Madžarska postala 'zadnji branik zdrave pameti in nacionalne suverenosti'. Szánthó poudarja, da je v sodobnem svetu govoriti o miru skoraj tabu, s čimer se 'zdrava pamet' prelevi v revolucionarno dejanje, in jo postavlja v opozicijo k 'vojnemu hujskanju'.

Združene države Amerike so uradno zavrnile revidirane Mednarodne zdravstvene predpise (IHR) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Odločitev, ki so jo pozdravili zagovorniki ustavnosti in svobode, je motivirana s pomisleki glede nacionalne suverenosti in nadzora. Robert F. Kennedy mlajši je poudaril, da predlagane spremembe IHR-ja dajejo SZO preveč moči pri odločanju o odzivanju ZDA na pandemije, kar bi lahko ogrozilo samostojnost države.

Administracija Trumpa je ameriškim diplomatom po svetu prepovedala komentiranje poštenosti in integritete volitev v drugih državah. Državni sekretar ZDA Marco Rubio je izdal interni dopis, ki to določa, kar je v skladu s poudarkom Bele hiše na nacionalni suverenosti in je naletelo na kritike kot »odmik od demokracije«.

Ameriški predsednik Trump je ukazal aretacijo venezuelskega predsednika Madura, ki so ga po več kot tednu dni zapora v ZDA prvič zaslišali. Ruski predsednik Putin se na Trumpovo potezo ni odzval. Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da nagrade ni mogoče prenesti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica Machado namignila, da bi lahko svojo morebitno nagrado za mir leta 2025 podarila Trumpu.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal predsedniški memorandum, s katerim je Združenim državam Amerike ukazal umik iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Med institucijami, ki jih odločitev neposredno zadeva, sta ključna Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Ukrep od vseh ministrstev in vladnih služb zahteva takojšnjo prekinitev sodelovanja s temi organi. Predsednik Trump je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da omenjene mednarodne organizacije spodkopavajo suverenost Združenih držav Amerike. Po njegovih navedbah delovanje teh institucij omejuje nacionalne interese in finančno obremenjuje ameriške davkoplačevalce brez ustreznih koristi. Ta poteza pomeni radikalen zasuk v ameriški zunanji politiki in prekinitev dolgoletnih mednarodnih zavez na področju okoljske politike in globalnega upravljanja. Odločitev je povzročila precejšnje vznemirjenje v mednarodni skupnosti, saj bi umik ene gospodarsko najmočnejših držav sveta lahko resno ogrozil globalna prizadevanja za omejitev podnebnih sprememb. Kritiki poudarjajo, da gre za izolacionistično politiko, ki bo oslabila vpliv Washingtona v svetu in povzročila geopolitični vakuum, ki ga bodo verjetno zapolnile druge velesile.

Ziya Öztürkler, vršilec dolžnosti predsednika in predsednik parlamenta Turške republike Severni Ciper, je poudaril, da je mogoče mir na Cipru doseči le z rešitvijo, ki temelji na dveh enakopravnih suverenih državah. Izrecno je izjavil, da ne morejo sprejeti nobene rešitve, ki bi ignorirala pravice turškega ciprskega ljudstva.

Libanonski strokovnjak za Bližnji vzhod in Kavkaz, Jusef Derderjan, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti Armenije pod vodstvom premierja Nikola Pašinjana. Po njegovem mnenju Pašinjan izvaja fašistično politiko, ki bi lahko ogrozila samo obstoj države. Derderjan je poudaril, da je Pašinjan na oblast prišel preko "obarvane revolucije".

Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je v pogovoru za več evropskih medijev ostro obsodil prizadevanja Združenih držav Amerike za pridobitev nadzora nad Grenlandijo. Barrot je ravnanje Washingtona označil za izsiljevanje, ki se mora nemudoma končati, saj takšni pritiski spodkopavajo stabilnost v arktični regiji in kršijo načela suverenosti. Minister je poudaril, da so ozemeljske ambicije ZDA glede Grenlandije nesprejemljive v sodobni diplomaciji. Po njegovih besedah mora Evropa zavzeti enotno stališče proti poskusom spreminjanja meja ali politične pripadnosti strateško pomembnih ozemelj brez privolitve vpletenih strani. Barrotove izjave odražajo naraščajočo napetost med Parizom in Washingtonom glede vprašanj arktične varnosti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, ostaja v središču geopolitičnih interesov zaradi svojih naravnih virov in strateške lege. Francija s tem pozivom krepi svojo vlogo zagovornice evropskih interesov in mednarodnega prava, hkrati pa opozarja na nevarnost enostranskih potez velesil, ki bi lahko destabilizirale severni pol.

Tajvan je preko Sveta za celinske zadeve (MAC) ponovno poudaril, da Ljudska republika Kitajska (LRK) nikoli ni imela nadzora nad Tajvanom, kar je označil za "neizpodbitno zgodovinsko dejstvo". Ta izjava je odziv na trditve Pekinga o suverenosti nad otokom.

Predsednik Zveze turških upokojenih častnikov na Cipru, Kazım And, je ob 20. juliju, dnevu miru in svobode, izjavil, da so suverenost in absolutno jamstvo Republike Turčije najpomembnejša kriterija, glede katerih ni mogoče sprejemati kompromisov.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je zaključil misijo v Libanonu, kjer je potekalo mednarodno posredovanje za utrditev premirja in napredovanje pogajanj, medtem ko je libanonska vlada zahtevala celovit paket sporazumov. Hezbollah je zanikal poročila o morebitnem sporu z libanonsko državo glede razorožitve. Medtem je v Izraelu odmeval poziv k aneksiji dela Gaze, pri čemer so se sklicevali na biblijske obljube in palestinske zahteve po suverenosti zahodno od reke Jordan.

Italijanska vlada je izjavila, da so spremembe zdravstvenih predpisov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) "nesprejemljive", saj bi omejevale nacionalno suverenost. Italija se upira novim pravilom WHO o ravnanju s pandemijami, pri čemer so omenjene omejitve suverenosti, cenzurni ukrepi in karantene. Članek obravnava vprašanje napada na suverenost in razloge za nasprotovanje Italije novim pandemskim predpisom WHO.

Ahmed Dogan, nekdanji častni predsednik Gibanja za pravice in svoboščine (MRF), je napovedal ustanovitev novega političnega projekta. Obtožil je sedanje vodstvo stranke, da je opustilo svoje ustanovne cilje, in razglasil trimesečni prehodni proces za vzpostavitev nove politične formacije. Dogan trdi, da je bila stranka DPS ugrabljena, in namerava z novim projektom nadaljevati zgodovinsko poslanstvo DPS – zaščito pravic manjšin in vsakega bolgarskega državljana, udeležbo v realni politiki, zagotavljanje etničnega miru in državne suverenosti Bolgarije.