Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so poudarile, da mora Pravobranilaštvo BiH zaščititi državno premoženje, še posebej v primeru prodaje terminala Dretelj. Poudarile so, da je državno premoženje strateškega pomena za vse državljane BiH in temelj ohranitve suverenosti ter ekonomskih interesov države. Vsako nezakonito odtujitev premoženja so označile kot neposreden udar na javni interes.

Donald Trump je uporabil tarife kot politično orožje, pri čemer je Kanada potencialno kaznovana z višjimi tarifami (od 25 % do 35 %) zaradi morebitnega priznanja Palestine. Brazilskemu prijatelju Jairu Bolsonaru grozi 50-odstotna tarifa kot sankcija. Poleg tega je Trump izjavil, da je EU obljubila 600 milijard dolarjev "darila" v obliki nakupov in investicij v ZDA v zameno za trgovinski dogovor.

Demokratska stranka (DP) v Severnem Cipru je pozvala vlado k ustanovitvi nacionalne obveščevalne agencije. Poziv prihaja zaradi naraščajočih groženj suverenosti Turške republike Severni Ciper (TRNC), kar je poudaril generalni sekretar DP in poslanec Girne, Serhat Akpınar. Stranka meni, da je nujno vzpostaviti takšno enoto za zaščito notranje varnosti in suverenosti TRNC.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA glede nedavno uvedenih ameriških carin na brazilski uvoz. Kljub temu je poudaril, da brazilska demokracija in suverenost pri tem ne bosta ogroženi.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Ziya Öztürkler, vršilec dolžnosti predsednika in predsednik parlamenta Turške republike Severni Ciper, je poudaril, da je mogoče mir na Cipru doseči le z rešitvijo, ki temelji na dveh enakopravnih suverenih državah. Izrecno je izjavil, da ne morejo sprejeti nobene rešitve, ki bi ignorirala pravice turškega ciprskega ljudstva.

Kitajsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so se zaključile obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnosti 2025, ki so potekale v morju in zračnem prostoru okoli Tajvana. Tiskovni predstavnik ministrstva Čžan Šjaogang je poudaril, da so manevri služili kot odločen odgovor na separatistična prizadevanja za neodvisnost otoka in kot opozorilo pred vmešavanjem zunanjih sil. Po njegovih navedbah Kitajska ne bo dopustila nobenih poskusov oviranja svojih dejanj pod pretvezo ohranjanja miru v Tajvanski ožini. Med vojaškimi vajami je ljudska osvobodilna vojska vadila blokado ključnih tajvanskih pristanišč in izvajala bojna streljanja. Peking je ob tem jasno sporočil, da bodo kakršne koli zlonamerne provokacije, ki bi prestopile njihove rdeče linije, naletele na oster odpor. Čžan je dodal, da so vaje v celoti pokazale moč Kitajske pri prizadevanjih za združitev države in odpor proti zunanjemu vmešavanju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v povezavi z dogajanjem izrazil pripravljenost Rusije, da podpre Kitajsko v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti v regiji. Kitajske oblasti vztrajajo, da so takšni manevri nujni za zaščito državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Tajvan je preko Sveta za celinske zadeve (MAC) ponovno poudaril, da Ljudska republika Kitajska (LRK) nikoli ni imela nadzora nad Tajvanom, kar je označil za "neizpodbitno zgodovinsko dejstvo". Ta izjava je odziv na trditve Pekinga o suverenosti nad otokom.

Predsednik Zveze turških upokojenih častnikov na Cipru, Kazım And, je ob 20. juliju, dnevu miru in svobode, izjavil, da so suverenost in absolutno jamstvo Republike Turčije najpomembnejša kriterija, glede katerih ni mogoče sprejemati kompromisov.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je zaključil misijo v Libanonu, kjer je potekalo mednarodno posredovanje za utrditev premirja in napredovanje pogajanj, medtem ko je libanonska vlada zahtevala celovit paket sporazumov. Hezbollah je zanikal poročila o morebitnem sporu z libanonsko državo glede razorožitve. Medtem je v Izraelu odmeval poziv k aneksiji dela Gaze, pri čemer so se sklicevali na biblijske obljube in palestinske zahteve po suverenosti zahodno od reke Jordan.

Ahmed Dogan, nekdanji častni predsednik Gibanja za pravice in svoboščine (MRF), je napovedal ustanovitev novega političnega projekta. Obtožil je sedanje vodstvo stranke, da je opustilo svoje ustanovne cilje, in razglasil trimesečni prehodni proces za vzpostavitev nove politične formacije. Dogan trdi, da je bila stranka DPS ugrabljena, in namerava z novim projektom nadaljevati zgodovinsko poslanstvo DPS – zaščito pravic manjšin in vsakega bolgarskega državljana, udeležbo v realni politiki, zagotavljanje etničnega miru in državne suverenosti Bolgarije.

Sekretar za zdravje in človekove storitve ZDA, Robert F. Kennedy Jr., je napovedal, da bodo Združene države uradno zavrnile predlagane spremembe Mednarodnih zdravstvenih predpisov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Kennedy Jr. je poudaril, da so novi predpisi napisani v izjemno širokem jeziku, kar bi lahko vodilo v "medicinsko tiranijo", globalne zdravstvene izkaznice, cepilne potne liste in centralizirane baze podatkov. Njegova odločitev sproža razprave o suverenosti držav v primerjavi z globalno koordinacijo na področju zdravja.

Madžarska vlada je prek Urada za zaščito suverenosti obtožila Bruselj, da neposredno financira 'pro-migrantske vplivne operacije'. Urad trdi, da sredstva Evropske unije igrajo vse pomembnejšo vlogo pri delovanju 'progresivne pritisne mreže', katere cilj je podpiranje migracij. Izjava, poslana madžarski tiskovni agenciji MTI, poudarja, da se pro-migrantski vpliv izvaja z direktnim financiranjem iz Bruslja.

Tajvanski predsednik Laj Čing-te je v luči kitajskih vojaških manevrov v neposredni bližini otoka napovedal odločno obrambo suverenosti države. Laj je poudaril, da Kitajska s svojimi »ekspanzionističnimi ambicijami« ogroža regionalno stabilnost, zaradi česar se je Tajvan primoran odzvati s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in povečanjem proračuna za vojaško opremo. Izjave predsednika so sledile neposredno po tem, ko je Peking zaključil obsežne vaje z bojno uporabo orožja, ki so simulirale blokado otoka. Predsednik je v svojem nagovoru izpostavil, da nedavne dejavnosti kitajske vojske jasno kažejo na potrebo po hitrejši modernizaciji tajvanske vojske. Po njegovih besedah Tajvan ne bo klonil pod pritiski, temveč bo nadaljeval s politiko odvračanja in sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Razmere v Tajvanski ožini ostajajo napete, saj Peking otok še vedno obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za dosego ponovne združitve, medtem ko Tajpej vztraja pri svoji neodvisni demokratični ureditvi.

Italijanska vlada je predstavila načrt za podporo modi kot prioriteto, kar ppoudarja pomen 'Made in Italy'. Medtem se je razprava v Natu osredotočila na prihodnost, zlasti na južno fronto in hibridne grožnje. Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je Španijo pozval k pospešitvi reform in diverzifikaciji izvoza zaradi napetosti v svetovni trgovini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bi lahko Rusija izgubila svojo konkurenčnost in suverenost, če bi se prekomerno zanašala na izvoz nafte in plina namesto na razvoj lastnih industrij, vključno z avtomobilsko. Ameriški novinar Tucker Carlson je medtem v intervjuju za nemški časnik Bild izjavil, da je Putin veliko prispeval k vzponu Rusije.

Robert F. Kennedy mlajši, sekretar za zdravje in socialne storitve ZDA, se je odločno izrekel proti osnutku sporazuma SZO o nujnih pooblastilih, ki ga je označil za 'trojanskega konja' za 'globalni medicinski nadzor vsakega človeka'. Poudaril je, da ZDA popolnoma zavračajo 'tiranski dnevni red' SZO, ki naj bi spodkopal ameriško suverenost. Kennedy je bil tudi tožen zaradi domnevnega neizvrševanja ključnih varnostnih mandatov za cepljenje otrok, kar kaže na njegovo aktivno vpletenost v debato o javnem zdravju in suverenosti.

Poleg ZDA je tudi Italija zavrnila nova pravila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) glede pripravljenosti na pandemije. Vlada Giorgie Meloni je svojo odločitev utemeljila z navedbo, da pravila kršijo nacionalno suverenost, s čimer se je pridružila stališču Trumpove administracije.

Analize in mnenja iz revije QuiEuropa Magazine z dne 19. julija 2025 poudarjajo kritično stanje v Evropi, ki naj bi se nahajala na prelomu in na robu propada. Objavljeni članki in komentarji opozarjajo na propadanje političnih in ekonomskih sistemov, ki naj bi ogrožali demokracijo in suverenost evropskih držav. Eden od avtorjev, Enrico Toselli, razmišlja o zgodovinskih koreninah sedanjih problemov, ki jih povezuje z obdobjem po padcu Berlinskega zidu in s širitvijo ameriškega vpliva. Toselli izpostavlja, da je Evropa postala talec transnacionalnih interesov, ki niso usklajeni z interesi evropskih državljanov. Claudio Martinotti Doria pa kritizira vladajoče elite, ki naj bi bile odgovorne za moralno in družbeno propadanje. Predlaga korenito spremembo obstoječih sistemov, ki vključuje odmik od neokapitalizma in vrnitev k bolj etičnim vrednotam. Podobno razmišljanje se pojavlja tudi v povezavi z vplivom tujih, predvsem ameriških, interesov na evropsko politiko. Revija se zavzema za močnejšo in bolj suvereno Evropo, ki bi se lahko uprla zunanjim pritiskom in obnovila svojo identiteto. Izpostavljeni so pozivi k prenovi obrambnih in gospodarskih strategij, ki bi Evropi omogočile neodvisnost in stabilnost v prihodnosti. Poudarek je tudi na nevarnostih globalizma in potrebi po ohranitvi nacionalnih in kulturnih identitet. Kritično je obravnavan tudi medijski prostor, ki naj bi prispeval k zmedi in manipulaciji javnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru ob 1407. dnevu vojne izpostavil, da je mirovni sporazum z Rusijo pripravljen že v 90 odstotkih. Kljub optimističnim napovedim o napredku v pogajalskem procesu je poudaril, da preostalih 10 odstotkov vsebine predstavlja najbolj kritične točke, ki bodo določile usodo Ukrajine in celotne Evrope. Zelenski je jasno zavrnil možnost podpisa »šibkega« dogovora, ki bi spodkopaval ukrajinsko suverenost ali zgolj začasno odložil spopade. Medtem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v svojem nagovoru vojno omenjal le posredno, je Zelenski poudaril, da Ukrajina sicer stremi k miru, vendar ne za vsako ceno. Po njegovih besedah bi slab dogovor pomenil konec ukrajinske države, česar Kijev ne bo dopustil. Izjave prihajajo po intenzivnih diplomatskih prizadevanjih v Berlinu, kjer so potekali pogovori o varnostnih jamstvih, ki bi jih Ukrajini po morebitnem premirju zagotovile zahodne zaveznice.