Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so poudarile, da mora Pravobranilaštvo BiH zaščititi državno premoženje, še posebej v primeru prodaje terminala Dretelj. Poudarile so, da je državno premoženje strateškega pomena za vse državljane BiH in temelj ohranitve suverenosti ter ekonomskih interesov države. Vsako nezakonito odtujitev premoženja so označile kot neposreden udar na javni interes.

Donald Trump je uporabil tarife kot politično orožje, pri čemer je Kanada potencialno kaznovana z višjimi tarifami (od 25 % do 35 %) zaradi morebitnega priznanja Palestine. Brazilskemu prijatelju Jairu Bolsonaru grozi 50-odstotna tarifa kot sankcija. Poleg tega je Trump izjavil, da je EU obljubila 600 milijard dolarjev "darila" v obliki nakupov in investicij v ZDA v zameno za trgovinski dogovor.

Demokratska stranka (DP) v Severnem Cipru je pozvala vlado k ustanovitvi nacionalne obveščevalne agencije. Poziv prihaja zaradi naraščajočih groženj suverenosti Turške republike Severni Ciper (TRNC), kar je poudaril generalni sekretar DP in poslanec Girne, Serhat Akpınar. Stranka meni, da je nujno vzpostaviti takšno enoto za zaščito notranje varnosti in suverenosti TRNC.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in ameriški predsednik Donald Trump sta v ponedeljek opravila petnajstminutni telefonski pogovor, v katerem sta se osredotočila na vprašanja nacionalne suverenosti in varnosti. Sheinbaumova je po pogovoru sporočila, da je Trump sprejel njeno stališče, po katerem Združene države Amerike na mehiškem ozemlju ne bodo izvajale vojaških operacij. Predsednica je poudarila, da vstop tujih enot v državo za Mehiko nikoli ni bil predmet pogajanj, s čimer je odgovorila na predhodne grožnje ameriškega predsednika o kopenskem napadu na mamilarske kartele. Med pogovorom sta voditelja obravnavala tudi širša regionalna vprašanja, vključno z razmerami v Venezueli. Sheinbaumova je jasno izrazila nasprotovanje Mehike kakršnemu koli tujemu vojaškemu posredovanju v tej državi. Poleg varnostnih vprašanj sta se dotaknila tudi prihajajočega pregleda trgovinskega sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA), kar je ključno za stabilnost gospodarskih odnosov v regiji. Dialog, ki ga je mehiška predsednica opisala kot vljuden in konstruktiven, je bil namenjen predvsem zmanjševanju napetosti po Trumpovih napovedih o uvedbi visokih carin in morebitnih vojaških ukrepih. Po navedbah mehiške strani je bil dosežen konsenz o spoštovanju suverenosti obeh držav, kar naj bi služilo kot osnova za nadaljnje sodelovanje pri reševanju varnostnih izzivov in upravljanju meja brez neposredne vojaške intervencije.

Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez je ostro odgovorila na potezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenih omrežjih objavil prirejeno sliko spletne enciklopedije Wikipedia, kjer je naveden kot »vršilec dolžnosti predsednika Venezuele«. Rodríguez je v javnem nagovoru poudarila, da v državi vlada njena administracija, medtem ko je zakoniti predsednik Nicolás Maduro po njenih besedah »talec v Združenih državah Amerike«. Incident je sprožil nov val mednarodnih napetosti in polemik glede suverenosti južnoameriške države. Odziv Rodríguez sledi po tem, ko je Trump delil digitalno manipulirano vsebino, ki njegovo funkcijo predsednika ZDA razširja še na vodenje Venezuele z datumom začetka januarja 2026. Venezuelska uradnica je tovrstna dejanja označila za karikature in poudarila, da Washington nima pristojnosti nad notranjim vodenjem države. Napetosti so se stopnjevale po nedavni ameriški operaciji, v kateri je bil Nicolás Maduro zajet in prepeljan v ZDA, kar je povzročilo politični vakuum, ki ga zdaj poskušajo zapolniti različni akterji. Rodríguez je v svojem nastopu ratificirala in potrdila popolno suverenost ter neodvisnost Venezuele. Izpostavila je, da kljub zunanjim pritiskom in poskusom destabilizacije s strani Washingtona, v Caracasu obstaja vlada, ki dejansko izvaja oblast. Dogodek odraža globoko diplomatsko krizo med državama, ki se je zaostrila po neposrednem vojaškem in političnem posegu ZDA v venezuelske državne strukture v začetku leta 2026.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA glede nedavno uvedenih ameriških carin na brazilski uvoz. Kljub temu je poudaril, da brazilska demokracija in suverenost pri tem ne bosta ogroženi.

Ameriški predsednik Donald Trump je visokim vojaškim poveljnikom naročil pripravo načrtov za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je povzročilo odpor v Pentagonu in globoko zaskrbljenost med zavezniki Združenih držav Amerike. Poročilo navaja, da so se znotraj ameriškega obrambnega ministrstva pojavili pomisleki glede izvedljivosti in legitimnosti takšnega posega na avtonomno ozemlje Danske. Ukaz odraža Trumpovo dolgotrajno željo po širitvi ameriškega ozemlja v Arktiki, ki jo utemeljuje s strateškimi in gospodarskimi interesi. Hkrati so se v javnosti pojavile kritike glede Trumpove dvoličnosti v mednarodni politiki. Kritiki poudarjajo protislovje med njegovo deklarirano podporo protivladnim protestnikom v Iranu in njegovim odnosom do domačih demonstrantov v Združenih državah Amerike. Analitiki ocenjujejo, da so predsednikovi pozivi k svobodi govora v tujini v ostrem nasprotju z njegovimi prizadevanji za omejevanje opozicijskega delovanja doma. Dogajanje stopnjuje napetosti znotraj zveze NATO, saj Danska in druge evropske zaveznice takšne načrte dojemajo kot kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Notranja trenja v ameriški administraciji so se še okrepila, saj vojaški vrh opozarja na nepredvidljive posledice morebitne destabilizacije arktične regije. Trumpovi premiki so del širše strategije gibanja MAGA, ki se vse bolj odmika od tradicionalnih diplomatskih norm in osredotoča na unilateralne ukrepe.

Iran, Kitajska, Pakistan in Rusija so skupaj izrazile nasprotovanje ponovni vzpostavitvi tujih vojaških baz v Afganistanistanu. Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je opozoril, da bi ponovna vzpostavitev kršila suverenost države in ogrozila regionalni mir in varnost. Štiri države so poudarile spoštovanje suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Afganistanistana.

Miklós Szánthó, generalni direktor Centra za temeljne pravice, je v svojem prispevku za ameriški portal Human Events zapisal, da je Madžarska postala 'zadnji branik zdrave pameti in nacionalne suverenosti'. Szánthó poudarja, da je v sodobnem svetu govoriti o miru skoraj tabu, s čimer se 'zdrava pamet' prelevi v revolucionarno dejanje, in jo postavlja v opozicijo k 'vojnemu hujskanju'.

Združene države Amerike so uradno zavrnile revidirane Mednarodne zdravstvene predpise (IHR) Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Odločitev, ki so jo pozdravili zagovorniki ustavnosti in svobode, je motivirana s pomisleki glede nacionalne suverenosti in nadzora. Robert F. Kennedy mlajši je poudaril, da predlagane spremembe IHR-ja dajejo SZO preveč moči pri odločanju o odzivanju ZDA na pandemije, kar bi lahko ogrozilo samostojnost države.

Administracija Trumpa je ameriškim diplomatom po svetu prepovedala komentiranje poštenosti in integritete volitev v drugih državah. Državni sekretar ZDA Marco Rubio je izdal interni dopis, ki to določa, kar je v skladu s poudarkom Bele hiše na nacionalni suverenosti in je naletelo na kritike kot »odmik od demokracije«.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.

Ziya Öztürkler, vršilec dolžnosti predsednika in predsednik parlamenta Turške republike Severni Ciper, je poudaril, da je mogoče mir na Cipru doseči le z rešitvijo, ki temelji na dveh enakopravnih suverenih državah. Izrecno je izjavil, da ne morejo sprejeti nobene rešitve, ki bi ignorirala pravice turškega ciprskega ljudstva.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Libanonski strokovnjak za Bližnji vzhod in Kavkaz, Jusef Derderjan, je izrazil zaskrbljenost glede prihodnosti Armenije pod vodstvom premierja Nikola Pašinjana. Po njegovem mnenju Pašinjan izvaja fašistično politiko, ki bi lahko ogrozila samo obstoj države. Derderjan je poudaril, da je Pašinjan na oblast prišel preko "obarvane revolucije".

Tajvan je preko Sveta za celinske zadeve (MAC) ponovno poudaril, da Ljudska republika Kitajska (LRK) nikoli ni imela nadzora nad Tajvanom, kar je označil za "neizpodbitno zgodovinsko dejstvo". Ta izjava je odziv na trditve Pekinga o suverenosti nad otokom.

Predsednik Zveze turških upokojenih častnikov na Cipru, Kazım And, je ob 20. juliju, dnevu miru in svobode, izjavil, da so suverenost in absolutno jamstvo Republike Turčije najpomembnejša kriterija, glede katerih ni mogoče sprejemati kompromisov.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je zaključil misijo v Libanonu, kjer je potekalo mednarodno posredovanje za utrditev premirja in napredovanje pogajanj, medtem ko je libanonska vlada zahtevala celovit paket sporazumov. Hezbollah je zanikal poročila o morebitnem sporu z libanonsko državo glede razorožitve. Medtem je v Izraelu odmeval poziv k aneksiji dela Gaze, pri čemer so se sklicevali na biblijske obljube in palestinske zahteve po suverenosti zahodno od reke Jordan.

Italijanska vlada je izjavila, da so spremembe zdravstvenih predpisov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) "nesprejemljive", saj bi omejevale nacionalno suverenost. Italija se upira novim pravilom WHO o ravnanju s pandemijami, pri čemer so omenjene omejitve suverenosti, cenzurni ukrepi in karantene. Članek obravnava vprašanje napada na suverenost in razloge za nasprotovanje Italije novim pandemskim predpisom WHO.

Ahmed Dogan, nekdanji častni predsednik Gibanja za pravice in svoboščine (MRF), je napovedal ustanovitev novega političnega projekta. Obtožil je sedanje vodstvo stranke, da je opustilo svoje ustanovne cilje, in razglasil trimesečni prehodni proces za vzpostavitev nove politične formacije. Dogan trdi, da je bila stranka DPS ugrabljena, in namerava z novim projektom nadaljevati zgodovinsko poslanstvo DPS – zaščito pravic manjšin in vsakega bolgarskega državljana, udeležbo v realni politiki, zagotavljanje etničnega miru in državne suverenosti Bolgarije.