Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za The New York Times napovedal, da bodo ZDA prodajale nafto in financirale obnovo Venezuele. Izključil je možnost pomilostitve za venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Opozoril je tudi Nigerijo zaradi genocida nad kristjani. Trump je izjavil, da Rusijo v okviru zveze NATO najbolj skrbijo Združene države.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po srečanju med ameriškimi in ruskimi predstavniki v Moskvi je Kremelj sporočil, da je Putin sprejel nekatere ameriške predloge za rešitev konflikta v Ukrajini, medtem ko je druge zavrnil. Rusija ostaja pripravljena na nadaljnja pogajanja z ZDA, kljub temu, da kompromis še ni dosežen. Tiskovni predstavnik Kremlja je zanikal, da bi Putin zavrnil celoten ameriški mirovni načrt.

Visoki predstavniki ZDA in Ukrajine so po pogovorih na Floridi pozvali Rusijo, naj pokaže resnično zavezanost dolgoročnemu miru v Ukrajini. Poudarili so, da je pravi napredek pri doseganju miru odvisen od pripravljenosti Rusije za resna mirovna prizadevanja in zmanjšanje napetosti.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da aktivno preučuje možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer Bela hiša ne izključuje uporabe vojske kot ene izmed možnosti. Predsednik Trump je pridobitev največjega otoka na svetu, ki je izjemno bogat z naravnimi viri, označil za prednostno nalogo nacionalne varnosti. Po poročanju tiskovne agencije Reuters ameriški uradniki razmišljajo o več scenarijih, ki vključujejo neposreden nakup otoka od Kraljevine Danske ali sklenitev dogovora o prosti pridružitvi Združenim državam Amerike. Trump si prizadeva, da bi postopek priključitve končal še v svojem trenutnem mandatu, ki se izteče januarja 2029. Grenlandija ima zaradi svoje strateške lege na Arktiki in surovin izjemen geopolitični pomen, kar po mnenju Washingtona opravičuje uporabo vseh razpoložljivih sredstev za dosego tega cilja. Danska vlada in lokalne grenlandske oblasti so se na tovrstne namere v preteklosti že odzvale z odločnim zavračanjem prodaje ozemlja.

Izrael je potrdil načrt za gradnjo stanovanj na Zahodnem bregu, ki bo po mnenju kritikov razdelil palestinsko ozemlje na dva dela in onemogočil vzpostavitev palestinske države s strnjenim ozemljem. Palestincem, ki živijo na tem območju vzhodno od Jeruzalema, je bilo ukazano, da se izselijo pred prihodom gradnje.