APDEJT.si

Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil resne pomisleke glede predlaganega posojila Evropske komisije Ukrajini v višini 135 milijard evrov. Opozoril je, da bodo stroške tega posojila na koncu nosili vnuki državljanov EU, kar bi lahko sprožilo tožbe in ogrozilo stabilnost evra.

Ministri za zunanje zadeve Evropske unije so odobrili sankcije proti desetim ruskim državljanom zaradi kršitev človekovih pravic. Med sankcioniranimi so predstavniki ruskega zaporniškega sistema, odgovorni za mučenje in nečloveško ravnanje z ukrajinskimi ujetniki, v nekaterih primerih s smrtnim izidom. Predlog za uvrstitev teh oseb na sankcijski seznam EU je podala Češka.

Ukrajina je identificirala ruskega poveljnika Jurija Vladimiroviča Kima, ki ga obtožujejo "sistematičnih in usklajenih vojnih zločinov" v Buči blizu Kijeva, kjer so bili leta 2022, med kratkotrajno rusko okupacijo, umorjeni stotine civilistov. Kim je bil poveljnik voda v ruski 76. zračnodesantni diviziji.

Ukrajina in Rusija sta izvedli izmenjavo posmrtnih ostankov, pri čemer je Ukrajina prejela 1000 trupel vojakov. Ukrajinski predsednik Zelenski se je sestal z ameriško delegacijo, ki mu je predstavila nov mirovni načrt, razvit v sodelovanju z Rusijo. Kijev je predlog označil za nesprejemljivega in provokativnega, saj naj bi bil le Putinov poskus pridobivanja časa.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko prenos zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine povzročil propad evra. Opozoril je na tveganje dolgotrajnih sodnih sporov in političnih posledic za evropsko valuto, če bo Evropska unija sledila tej poti. Orban je tudi omenil, da Evropska komisija namerava nameniti dodatnih 135 milijard evrov za podporo Kijevu, vendar EU teh sredstev nima.

Visoki predstavniki v Bruslju, Varšavi in Berlinu so skeptično reagirali na poročila o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Vodilni nemški uradnik ga je označil za nesprejemljivega, ker naj bi zahteval prevelike koncesije od Ukrajine, vključno z odstopom ozemlja.

Danska je kot druga najboljša ekipa v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo imela več prednosti pri žrebu. Pot do svetovnega prvenstva se bo za Dansko nadaljevala preko dodatnih kvalifikacij, žreb pa je določil njihove nasprotnike.

Po podatkih Združenih narodov je v prvih treh letih vojne v Ukrajini vsak peti otrok izgubil sorodnika ali prijatelja. Otroci se sprašujejo, kdaj se bo vojna končala in kdaj se bodo lahko vrnili domov, kar kaže na globok vpliv konflikta na njihovo življenje.

Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila zaskrbljenost, da skandinavske države nosijo nesorazmerno velik del finančnega bremena pri podpori Ukrajini znotraj zveze NATO. Poudarila je, da takšna situacija ni pravična in dolgoročno nevzdržna, saj naj bi skandinavske države zagotavljale tretjino vojaške pomoči znotraj NATO. Stenergardova je dodala, da ta situacija kaže na premajhno vključenost drugih držav članic.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, Kit Kellog, naj bi svojim kolegom sporočil, da načrtuje odhod s položaja januarja 2026. Reuters je poročal, da je Kellog jasno nakazal, da je januar primeren čas za njegov odhod.

Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.

Cene nafte so čez noč padle po poročilu API, ki je nakazovalo veliko povečanje zalog surove nafte. Če bi uradni podatki to potrdili, bi bile zaloge nafte v komercialnih rezervoarjih najvišje v več kot petih mesecih. Povečanje ponudbe bi lahko ublažilo vpliv ameriških sankcij proti ruskim proizvajalcem Rosneft PJSC in Lukoil PJSC, ki naj bi začele veljati v nekaj dneh, kot del prizadevanj za povečanje pritiska na Moskvo, da bi končala vojno v Ukrajini. Poročilo Axios je navedlo, da Washington

Ameriški predsednik Donald Trump je v Kijev poslal visoko delegacijo Pentagona, da bi spodbudil obnovitev pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Delegacija naj bi se sestala z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, cilj pa je poskusiti vplivati na prihodnost Kijeva.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Mesto Lvov se je soočilo s popolnim izpadom električne energije, kar se je zgodilo prvič v zadnjih nekaj mesecih. O tem so poročali "Strana" in "Fokus".

Anton Stasiv, vnuk znanega ukrajinskega disidenta Levka Lukjanenka, je umrl na fronti v Ukrajini, kjer se je boril proti ruskim silam.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ponovno zahtevala dodatna sredstva od držav članic Evropske unije za financiranje Ukrajine in vojne, pri čemer je poudaril, da gre za "astronomsko vsoto, ki danes ne obstaja". Orban je njen zahtevek označil za absurden in napovedal odgovor.

Romunija je dvignila bojna letala Eurofighter in F-16, ko je dron kršil njen zračni prostor med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo blizu meje. Podobno je tudi Poljska aktivirala svoja letala med intenzivnim ruskim bombardiranjem Ukrajine.

Evropska komisija je predstavila načrte za okrepitev vojaške mobilnosti znotraj EU s poenostavitvijo pravil in uvedbo okvira za hitrejše premike vojaških enot. Predlagani ukrepi naj bi omogočili hitrejše in varnejše napotitve vojakov do leta 2027, vključujejo pa tudi okvir za ukrepanje v izrednih razmerah za evropsko obrambo.