Ameriški predstavniški dom je sprejel zakonodajo, ki Tajvanu namenja 300 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev v okviru tujega vojaškega financiranja ter dodatni dve milijardi dolarjev v obliki posojil in posojilnih jamstev. Namen obsežnega finančnega paketa je okrepiti obrambne zmogljivosti otoka in povečati odvračalno moč v Tajvanski ožini v luči naraščajočih napetosti s Kitajsko. Zakonodaja vključuje tudi diplomatsko komponento, saj od ameriškega državnega sekretarja zahteva, da pri dodeljevanju tuje pomoči drugim državam upošteva njihovo stopnjo podpore Tajvanu pri prizadevanjih za pridobitev statusa opazovalca v Združenih narodih. S tem Washington stopnjuje pritisk na mednarodno skupnost glede vprašanja statusa Tajvana in njegove vključitve v svetovne organizacije. Sprejetje tega ukrepa potrjuje dvostrankarsko podporo v ameriškem kongresu za tesnejše varnostno sodelovanje s Tajpejem. Analitiki ocenjujejo, da bo finančna injekcija omogočila Tajvanu hitrejšo posodobitev vojaške opreme in boljšo pripravljenost na morebitne obrambne izzive, hkrati pa pošilja jasno sporočilo Pekingu o ameriških interesih v regiji.

Predsednik tajvanske stranke Ljudska stranka (TPP) Huang Kuo-chang je po vrnitvi z obiska v Washingtonu izrazil ostro nasprotovanje vladnemu predlogu posebnega zakona o obrambi in napovedal lastno različico zakonskega osnutka. Ameriško zunanje ministrstvo se je na dogajanje odzvalo s pojasnilom, da močno podpira prizadevanja Tajvana pri prevzemanju odgovornosti za lastno obrambo. Washington je ob tem pozdravil napovedi, da bi Tajvan do leta 2030 povečal obrambne izdatke na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Huangove trditve o domnevnih opravičilih ameriških uradnikov zaradi zamud pri dobavi orožja so v tajvanski javnosti sprožile val kritik in posmeha. Analitiki in kritiki opozarjajo na neskladja v njegovih izjavah, saj Ameriški inštitut na Tajvanu (AIT), ki deluje kot de facto veleposlaništvo ZDA, vseskozi poudarja pomen stabilnega financiranja obrambe za zagotavljanje varnosti v Tajvanski ožini. Spor glede obrambne zakonodaje prihaja v času povečanih napetosti med Tajvanom in Kitajsko. Notranjepolitične razprave na Tajvanu vključujejo tudi polemike o statusu AIT, saj so se med podporniki stranke TPP pojavile trditve, da inštitut ne predstavlja uradnih stališč ZDA. Strokovnjaki so takšne navedbe zavrnili kot neutemeljene, saj AIT med drugim izvaja konzularne storitve in izdaja vizume za ZDA, kar neposredno potrjuje njegovo uradno funkcijo v odnosih med Washingtonom in Tajpejem.

Evropska komisija je v četrtek, 15. januarja 2026, uradno odobrila nacionalne obrambne načrte osmih držav članic Evropske unije v okviru programa SAFE (Security Action for Europe). Predlog za finančno pomoč v skupni vrednosti 38 milijard evrov je bil posredovan Svetu EU v dokončno potrditev, nanaša pa se na Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Hrvaško, Ciper, Portugalsko, Romunijo in Španijo. Sredstva so namenjena krepitvi vojaških zmogljivosti in gradnji obrambne infrastrukture, kar predstavlja del širših prizadevanj za neodvisnost evropske varnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev označila za pomemben mejnik pri utrjevanju evropske varnosti. Po njenih besedah je Evropska unija v zadnjem letu na področju obrambe napredovala bolj kot v več predhodnih desetletjih skupaj. Program SAFE je ključen instrument, ki državam omogoča dostop do ugodnih finančnih sredstev za modernizacijo njihovih oboroženih sil, kar je v luči spremenjenih geopolitičnih razmer postalo prioriteta povezave. Odobritev teh načrtov sledi obdobju intenzivnih pogajanj in usklajevanj znotraj unije. Medtem ko so nekatere države, zlasti baltske, zagovarjale še večje proračunske izdatke za obrambo v prihodnjem finančnem obdobju, trenutna odobritev pomoči osmerici držav kaže na operativni začetek izvajanja obsežnih obrambnih investicij. Svet EU bo zdaj preučil predlog komisije, pri čemer se pričakuje hitra potrditev zaradi strateškega pomena projektov.

Vlada je aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je omogočilo, da se je Slovenska vojska pridružila policiji pri varovanju državne meje. Policija bo vlado mesečno poročala o potrebi po aktivaciji tega člena, sklep pa velja do preklica.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v torek, 6. januarja, obiskal Pariz, kjer se je udeležil pomembnega srečanja voditeljev t. i. koalicije voljnih za pomoč Ukrajini. Srečanje je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron z namenom utrditve podpore napadeni državi in uskladitve nadaljnjih korakov med zaveznicami. Micotakisova udeležba na vrhu poudarja aktivno vlogo Grčije v evropskih prizadevanjih za zagotavljanje varnostne in strateške pomoči Kijevu. Srečanje v francoski prestolnici je bilo osredotočeno na operativno usklajevanje pomoči, pri čemer so voditelji razpravljali o konkretnih ukrepih za okrepitev ukrajinske obrambe. Obisk grškega premierja v Parizu predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo razmer v vzhodni Evropi in krepitev evropske obrambne arhitekture v sodelovanju s ključnimi partnericami, kot je Francija. Dogodek se je odvil v luči naraščajočih potreb po poenotenem odzivu evropskih držav na trajajoči konflikt.

Evropska unija bo večino sredstev iz novega obsežnega programa posojil v naslednjih dveh letih namenila za vojaške potrebe Ukrajine. Kot je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bodo s temi sredstvi podprli obrambne zmogljivosti države, hkrati pa bodo v ukrajinsko gospodarstvo, ki ga je opustošila vojna, vložili več milijard evrov proračunske podpore. Načrtovani finančni mehanizem je zasnovan tako, da bo Ukrajini omogočil stabilnejše načrtovanje obrambnih strategij in nujno potrebno likvidnost za delovanje državnih institucij. Pobuda predstavlja pomemben premik v strategiji EU, saj se neposredno osredotoča na dolgoročno vojaško vzdržnost Kijeva v boju proti ruski agresiji. Sredstva bodo poleg nakupa vojaške opreme namenjena tudi obnovi ključne infrastrukture in stabilizaciji javnih financ. Evropski voditelji s to potezo potrjujejo svojo neomajno zavezo k podpori ukrajinski suverenosti in varnosti celotne evropske celine, pri čemer poudarjajo, da je gospodarska stabilnost neločljivo povezana z obrambno močjo.

Ukrajina je pozitivno sprejela predlog Evropske komisije o 90 milijard evrov vrednem posojilu. Po predlogu naj bi EU v letošnjem in prihodnjem letu namenila Kijevu 60 milijard evrov za obrambne potrebe, preostalih 30 milijard pa za druge potrebe.

Severnoatlantsko zavezništvo je v poljskem mestu Rzeszów znatno okrepilo prisotnost vojaškega transportnega letalstva, ki služi kot glavno logistično vozlišče za oskrbo Ukrajine z oborožitvijo. Po podatkih profilnih virov, ki spremljajo vojaške polete, je bilo v zadnjem obdobju zaznano množično pristajanje težkih transportnih letal iz različnih držav članic zveze Nato. Gre za načrtno kopičenje zmogljivosti, ki so ključne za neprekinjeno dobavo vojaške pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Operativna dejavnost v bližini poljsko-ukrajinske meje se je po navedbah opazovalcev močno povečala, kar nakazuje na pripravo ali izvedbo obsežnejših pošiljk vojaške opreme. Letališče v Rzeszówu ostaja osrednja točka, prek katere zahodni zavezniki usmerjajo tehnično in materialno pomoč v spopadu z rusko agresijo. Povečan obseg letalskega prometa vključuje predvsem težka transportna letala, ki so sposobna prenašati večje količine streliva in težke tehnike. Strateški pomen tega logističnega vozlišča se je od začetka vojne le še stopnjeval, saj lokacija omogoča hiter prenos tovora čez mejo. Čeprav uradni predstavniki zavezništva podrobnosti o vsebini pošiljk ne razkrivajo, povečana frekvenca letov sovpada s poročili o novih paketih vojaške pomoči, ki so jih v zadnjem času napovedale ključne zaveznice. Povečanje aktivnosti potrjuje odločenost Nata pri nadaljnji podpori obrambnim prizadevanjem Kijeva.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas je v torek napovedala, da EU ostaja dosledna pri svoji podpori Kijevu. V sklopu prizadevanj za povečanje stroškov vojne za Moskvo je unija pripravila že 20. sveženj sankcij proti Ruski federaciji. Poleg novih omejevalnih ukrepov je Kallasova napovedala tudi finančni paket pomoči v obliki kredita za Ukrajino, ki bo v prihodnjih dveh letih znašal 90 milijard evrov. Napoved prihaja v času, ko ruska agresija na Ukrajino traja že več kot 1400 dni. Medtem ko Bruselj krepi gospodarski pritisk, se na bojiščih nadaljujejo intenzivni spopadi. Ruske varnostne strukture prek tiskovnih agencij poročajo o premikih na fronti v regiji Harkov, kjer naj bi ukrajinske sile zapuščale določene položaje, vendar teh navedb neodvisni viri še niso potrdili v celoti. Novi sveženj sankcij in obsežna finančna sredstva predstavljajo nadaljevanje evropske strategije za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva in vojaške obrambe. 90 milijard evrov vreden kredit bo ključen za dolgoročno načrtovanje ukrajinskih obrambnih zmogljivosti in obnovo kritične infrastrukture, ki je bila tarča nenehnih ruskih napadov. Gre za pomemben korak po obdobju, ko so se v EU pojavljali določeni zadržki glede načinov financiranja in uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Vodja GroenLinks-PvdA Jesse Klaver si prizadeva zagotoviti dodatne 2 milijardi evrov za Ukrajino, ker meni, da se pojavlja vrzel v financiranju. Poslanska zbornica ne želi čakati, da bo odhajajoča vlada to vrzel zapolnila sama. Klaver išče podporo strank D66 in CDA za rešitev tega problema.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Kanadska zvezna vlada je odobrila napotitev vojaških sil v odročno staroselsko skupnost Pimicikamak Cree Nation v provinci Manitoba, kjer se prebivalci spopadajo s hudimi posledicami izpada električne energije in ekstremnega mraza. Zaradi zamrznjenih vodovodnih cevi in okvar na kanalizacijskem sistemu je bilo več tisoč ljudi primoranih zapustiti svoje domove. Ministrica za izredne razmere Eleanor Olszewski je v petek potrdila, da bo specializirana ekipa oboroženih sil zagotovila potrebno strokovno oceno stanja in svetovalno podporo lokalnim oblastem. Kriza v skupnosti se je stopnjevala po daljšem obdobju brez elektrike, kar je v kombinaciji z nizkimi temperaturami povzročilo popolno ohromitev osnovne infrastrukture. Vojaška pomoč bo usmerjena predvsem v tehnično sanacijo in vzpostavitev pogojev za vrnitev prebivalcev, saj so trenutne razmere v naselju neprimerne za bivanje. Lokalne oblasti so že pred prihodom vojske razglasile izredne razmere, saj lastna sredstva niso več zadoščala za obvladovanje humanitarne stiske. Napotitev vojske poudarja ranljivost odročnih severnih skupnosti v Kanadi na ekstremne vremenske pojave in pomanjkljivosti v njihovi infrastrukturi. Gre za eno večjih evakuacij staroselskega prebivalstva v zadnjem obdobju, pri čemer bo uspeh vojaške misije ključen za preprečitev dolgotrajne razseljenosti prebivalcev Pimicikamak Cree Nation.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Ameriški veleposlanik pri NATO-u, Matthew Whitaker, je izrazil dvom v ruske trditve, da je Ukrajina napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Napovedal je, da bo Amerika izvedla preiskavo in celovito revizijo obveščevalnih podatkov, da bi raziskala okoliščine napada ukrajinskih dronov.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni proti Rusiji brez nadaljnje podpore Združenih držav Amerike. Zelenski je neposredno opozoril, da bi ukinitev ameriške vojaške in finančne pomoči pomenila poraz Kijeva, saj lastna ukrajinska proizvodnja orožja ne zadošča za spopad z rusko agresijo. Ob tem je izrazil globoko nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj verjame, da ruski voditelj ne želi uspeha Ukrajine kot neodvisne države. Izjave prihajajo v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti, saj se je ameriški predsednik Donald Trump 28. decembra 2025 po telefonu pogovarjal z Zelenskim, ruskim predsednikom Putinom in več evropskimi voditelji. Trump, ki zagovarja hitro končanje konflikta, se v svoji diplomaciji močno zanaša na osebne stike, kar je potrdil z izjavo, da mu je Putin osebno podal določena zagotovila. Zelenski kljub pritisku po mirovnih pogajanjih vztraja pri teritorialni celovitosti in opozarja na nevarnost popuščanja Kremlju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek razkril, da s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom potekajo pogovori o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Ti pogovori vključujejo možnost namestitve kopenskih sil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki bi jih Washington zagotovil Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je ob tem navedel, da naj bi ameriška stran s predlogom o prisotnosti svojih enot že soglašala. Predlog o ameriški vojaški prisotnosti predstavlja pomemben zasuk v dosedanji dinamiki odnosov med administracijo Donalda Trumpa in ukrajinskim vodstvom. Po besedah Zelenskega bi takšna poteza služila kot močan steber varnosti v okviru mirovnih načrtov, o katerih se državi spopadata v zadnjih mesecih. Vprašanje ameriške prisotnosti ostaja ključno v pogajanjih o prihodnji stabilnosti regije, medtem ko Kremelj pozorno spremlja rezultate tega sodelovanja.